Verjetno najbolj nadarjeni atlet vseh časov je tako samo potrdil, da ne more iz svoje kože. A če se je v mladih letih raje zabaval kot treniral, danes ve, da mu v hudi konkurenci zgolj garanje zagotavlja uspeh. Uspeh v atletiki pa na bančnem računu knjiži milijone...

In če je kdo uspešen, to 25-letni sprinter zagotovo je. Ob svetovnih rekordih na meji mogočega na 100 (9,58 s) in 200 metrov (19,19) je zapisano njegovo ime, v Londonu pa je na dobri poti, da ponovi uspeh z olimpijskih iger pred štirimi leti na Kitajskem, ko so mu okoli vratu nadeli tri zlate kolajne. Čeprav je bil zapisan športu že v mladih letih, ni kazalo, da bo postal zunajserijski športnik.

Skupaj s sestro in bratom je živel v majhnem mestu Trelawny, v katerem sta starša vodila trgovino z živili, dneve pa je večinoma preživel na cesti, kjer je igral nogomet in kriket. "V mladosti se mi je po glavi motal le šport," se spominja temnopolti ljubitelj plesa, katerega hitrost pri teku je prvi opazil šolski trener kriketa, ki ga je zato priporočil Pablu McNeilu, nekdanjemu vrhunskemu sprinterju, tudi olimpijcu. Toda McNeil je bil pogosto slabe volje, saj Bolt ni kazal pretiranega navdušenja za resen trening in je raje zbijal šale. Ko se je pri 15 letih udeležil mladinskega svetovnega prvenstva za Madžarskem, so ga neokusne šale in skrivanje v prtljažniku kombija v času, ko bi moral trenirati, privedle celo v zapor. Kljub temu je dobil novo priložnost, saj so trenerji vedeli, da je njegov talent nekaj posebnega, enkratnega.

V višino je tedaj meril že neverjetnih 1,96 metra (kasneje ni več rastel), zaradi pričakovanj rojakov po visokih uvrstitvah pa ga je trema zdelala do te mere, da si je narobe obul športne copate. In začel zmagovati. Z zmagami pa je na Jamajki rasla njegova priljubljenost. "Takšnega sprinterja še nismo imeli," so mu laskali, kar pa je bilo za mladega športnika pretežko breme. Vse manj je bil osredotočen na atletiko, vse bolj so ga videvali v lokalih s hitro prehrano, med igranjem košarke in zabavanjem v nočnih lokalih. Za nameček mu je tudi fortuna obrnila hrbet, nategnil si je stegensko mišico. Ko je bil vpleten še v prometno nesrečo, v kateri je na srečo dobil le nekaj manjših odrgnin na obrazu, je nastopil čas za temeljit razmislek. S pomočjo novega trenerja Glenna Millsa je v atletiki znova našel smisel življenja.

Ko je dosegal svetovne rekorde, so vanje mnogi podvomili. Z razlogom. Vrhunskim ameriškim atletom Timu Montgomeryju, Justinu Gatlinu in Marion Jones so v tistih letih dokazali jemanje prepovedanih poživil, dopinga pa obtožili tudi Bolta. "Testirali te bomo kadar koli in kjer koli," so mu grozili in grožnje uresničili. Urin so mu jemali pogosteje kot hudemu bolniku, a vsi testi so bili - negativni. Danes je pač vsem jasno: Bolt je toliko boljši od tekmecev, da dopinga za doseganje vrhunskosti ne potrebuje. Svojega, težko izborjenega statusa pa ne želi kar tako zapraviti. Je pač velika zvezda, ki osebno pozna mnoge nogometaše Manchester Uniteda in Reala Madrid, za katere tudi navija, nogometašu Cristianu Ronaldu pa je celo zaupal nekaj nasvetov, kako teči še hitreje. Strela, kot je njegov vzdevek, promovira Pumo, s katero je podpisal večmilijonsko pogodbo, njegova avtobiografija pa se prodaja kot vroče žemljice. Najhitrejši zemljan, katerega maksimalna hitrost doseže neverjetnih 44,72 km/h, je tako le še korak do uresničitve svojih sanj, postati... "Legenda. Mislim, da je čas, da se tudi jaz vpišem med legende," pravi samozavestno. Bi verjeli, da ima vsega 25 let?