Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) meni, da je omenjeni člen Zujfa zelo sporen. "Odločitev o tem, ali se upokojiš s tremi plačami ali pa izgubiš službo z dvema, pomeni ekonomsko prisilo," opozarja Zorko. Ob tem poudarja, da je po slovenski zakonodaji upokojitev odvisna od delavca, ki torej sam odloča, kdaj se bo upokojil. "Zujf to pravilo brez utemeljitve zanika in zahteva od zaposlenega, da se upokoji tudi v primeru, če človek želi delati in je glede na svoje psihofizično stanje za to tudi popolnoma sposoben," opozarja Zorko. Da gre tudi po ocenah pravne stroke pri "prisilnem upokojevanju" za neenakopravno obravnavo, smo zapisali že včeraj.
V državni upravi se je sporazumno upokojilo več kot 300 zaposlenih
Po doslej zbranih podatkih se je v državni upravi (brez vladnih služb in upravnih enot) do 1. avgusta "sporazumno" upokojilo 336 zaposlenih, 28 osebam pa so delodajalci izdali sklep o prenehanju zaposlitve. Pogodbe o zaposlitvi za določen čas so podaljšali 328 zaposlenim. Največ "prisilnih upokojitev" je bilo v policiji, kjer se je zanjo odločilo 118 zaposlenih, medtem ko so 229 policistom, večinoma tistim, ki opravljajo operativne naloge, pogodbe o zaposlitvi podaljšali. Sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je prejelo 17 oseb.
Po besedah predsednika Policijskega sindikata Slovenije Radivoja Uroševiča so se policisti odločili za upokojitev pod prisilo. "Veliko je takih, ki zaradi spremembe socialnega statusa ne želijo v pokoj, saj so še zelo vitalni ter pripravljeni za delo. Z beneficirano dobo je namreč pogoj za upokojitev izpolnjen že pri 48 letih," pojasnjuje Uroševič. Če pogodb o zaposlitvi ne bi podaljšali policistom na terenu, bi po njegovem mnenju nastal "na marsikaterem področju varnostni problem". Ta, kot pravi, ni izključeni niti zdaj, pa čeprav naj bi predstojniki sindikatom zagotovili, da je šlo pri zmanjšanju števila zaposlenih predvsem za delavce v pisarnah.
Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo nimajo ocen, koliko bodo s "prisilnim upokojevanjem" privarčevali. Pojasnili so le, da bodo v letošnjem letu pri tistih, ki so se sporazumno upokojili, prihranili eno plačo. Večini bo namreč delovno razmerje prenehalo konec julija in bodo tako za julij še prejeli plačo, odpravnine v višini treh plač pa bodo torej dobili za avgust, september in oktober; prihranek bo tako plača za november, saj bo plača za december izplačana v januarju prihodnjega leta. Za tiste, ki jim bo prenehalo delovno razmerje na podlagi sklepa po Zujfu, pa bo zaradi zgolj dveh odpravnin prihranek znašal dve plači.
Če se še malo poigramo s številkami, lahko izračunamo, da bi državna uprava glede na povprečno plačo v javnem sektorju in število potrjenih upokojitev do 1. avgusta letos privarčevala nekaj več kot 600.000 evrov, v prihodnjem letu pa nekaj več kot 7 milijonov evrov. Pri tem je treba seveda upoštevati, da nismo dobili podatkov za vladne službe in upravne enote, prav tako ne vemo, koliko ljudi se bo še upokojilo.
Glede na to, da bo treba tem ljudem dati tudi pokojnine, bo seveda skupni prihranek precej nižji. Če upoštevamo povprečno plačo v Sloveniji (1536 evrov bruto) in povprečno pokojnino (615 evrov), bi to pomenilo 921 evrov na vsakega novega upokojenca. Če k temu prištejemo število omenjenih novih upokojencev, bi to na leto pomenilo okoli 3,7 milijona evrov. Glede na to, da bo do konca prihodnjega leta pogoje za upokojitev v državni upravi izpolnilo 1678 javnih uslužbencev, bi to teoretično lahko pomenilo prihranek v višini kar 18,5 milijona evrov.
Privarčevali vsega 3,6 milijona evrov
Za plače, druge osebne prejemke in povračila stroškov za uslužbence državne uprave v začetku julija, ko so že nastopili varčevalni ukrepi, je bilo sicer izplačanih skupno približno 78,6 milijona evrov. To pomeni, da je državni proračun glede na aprilsko izplačilo plač v državni upravi, ki je znašala 82,1 milijona evrov, privarčeval vsega 3,6 milijona evrov. Podatek zajema izplačila za kabinet predsednika vlade, generalni sekretariat vlade, vse vladne službe, ministrstva, organe v sestavi ministrstev in upravne enote.
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da se bodo finančni učinki Zujfa odrazili šele v drugem polletju leta 2012. "Prihranek iz naslova plač in drugih stroškov dela tako za neposredne proračunske uporabnike (nevladni, vladni in pravosodni organi) kot tudi za posredne proračunske uporabnike (javni zavodi, skladi in agencije), ki se financirajo iz državnega proračuna, je po Zujfu v tem letu ocenjen na 80 milijonov evrov," poudarjajo na ministrstvu. Medtem ko bo prihranek zaradi znižanja vrednosti plačnih razredov znašal 104 milijone evrov, iz naslova ukrepov pri regresu, povračil in nadomestil pa 41 milijonov evrov, bo na drugi strani za odpravo plačnih nesorazmerij namenjenih 65 milijonov evrov.
