Pisci zloglasnega zakona za uravnoteženje javnih financ so pristojnim ministrstvom dovolili diskrecijsko pravico, da se odločijo, koga bodo zaradi "zagotovitve nemotenega delovnega procesa" še nujno potrebovali. Poleg tega so nekaterim drugim "našim" ustregli z določilom, da se med pogoji za upokojitev ne upošteva delovna doba v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjen "mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju oziroma kjer velja uredba ES". Delo v organih nekdanje federacije se je uslužbencem v tem primeru očitno izplačalo, medtem ko so bili slovenski delavci, ki so delali na območju nekdanje države, kaznovani. Spomnimo, da so ti po istem varčevalnem zakonu poleg tistih, ki so se borili na napačni strani, prejeli nižje pokojnine.

Ponovna delitev na naše in vaše razen novega grenkega priokusa niti ni vredna kakšne posebne pozornosti. Bolj problematično je, da se je vlada spodbujanja daljšega ostajanja na delovnih mestih, ki bo menda glavni cilj bodoče pokojninske reforme, lotila na tako originalen način. S prisilnim upokojevanjem v javnem sektorju namerava Janševa vlada do konca prihodnjega leta na grbo pokojninske blagajne naložiti nekaj tisoč učiteljev in vzgojiteljev, zdravnikov in medicinskih sester, policistov in vojakov, uradnikov, tajnic in čistilk, ki bodo še bolj obremenili že tako shirano pokojninsko blagajno. Ta bo namreč letos ob 3,5 milijarde evrov prihodkov od davkov in prispevkov za izplačilo pokojnin potrebovala že skoraj pet milijard evrov.

Statistika je neizprosna. V prvih šestih mesecih letos se je starostno upokojilo že več kot 10.000 oseb, kar je več kot v enakem obdobju lani in tudi predlani, ko so ljudje v strahu pred pokojninsko reformo množično bežali v pokoj. Število starostnih upokojencev se je od junija lani povečalo za 15.000, v zadnjih desetih letih pa celo za več kot 100.000. Po drugi strani se je ob skoraj dvakrat višjem številu brezposelnih število zaposlenih, ki plačujejo prispevke, od leta 2008 zmanjšalo za dobrih 60.000. V takšnih razmerah je siljenje v upokojitev enako kot spodbujanje dela na črno ali uvedba stimulacij za izogibanje plačevanja davkov.

Hja, mogoče pa ima vlada svoj račun. Glede na njene napovedi lahko sklepamo, da se ne bo ustavila le pri znižanju pokojnin ljudem, ki se niso borili na pravi strani, in ukinitvi oziroma znižanju regresa vsem, ki prejemajo več kot bajnih 414 evrov pokojnine. Upokojencem se da namreč pokojnine še znižati, zaposlenim, kolikor jih še bo, pa zaostriti upokojitvene pogoje in jih "udariti" z individualnimi računi in delovno dobo, ki je ne bodo nikoli dosegli.

Rešitev je na dlani. Ker imajo upokojenci veliko prostega časa, si lahko zaslužijo za kruh z muziciranjem ali izvajanjem kakšnih drugih umetnij na uličnih vogalih. Tistim z manj tovrstnega talenta pa še vedno ostane prosjačenje in brskanje po smeteh. Če je to prihodnost upokojencev, kakšno lahko pričakujejo šele vsi drugi, ki že zdaj preživijo le s pomočjo svojih staršev in starih staršev?

V pričakovanju Zujfa 2 in Zujfa 3 ter napovedanih sprememb delovne zakonodaje se lahko tolažimo le s tem, da nam je danes vsekakor bolje, kot nam bo jutri.