Korak dlje od gorenjske univerze, o kateri smo že poročali, je ustanavljanje celjske univerze, nastaja pa tudi novomeška univerza. "Menim, da je na milijon prebivalcev ena kakovostna univerza dovolj, če ne celo preveč," je prepričan ravnatelj III. Gimnazije Maribor in predsednik Skupnosti slovenskih gimnazij prof. Janez Pastar. Vpisnih mest je namreč že brez novih univerz več kot bodočih študentov. Nekateri menijo, da univerz ne bi smeli ustanavljati tako nepreudarno, a pristojno ministrstvo se "trenutno ne ukvarja z ustanavljanjem novih univerz", so nam sporočili.
Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) trenutno obravnava vlogo za ustanovitev celjske univerze, je povedala v. d. direktorja agencije Tatjana Debevec. "Postopek je na začetku, zato je nemogoče napovedati, kdaj in kako bo vloga rešena," pravi. Od popolnosti vloge do nastanka nove univerze traja približno sedem mesecev. Postopke za ustanovitev celjske univerze sicer vodi javni zavod Regijsko študijsko središče v Celju. Pri novomeški, za katero vloge na NAKVIS še niso oddali, pa je za to zadolženo Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto.
"Za lase privlečeni" argumenti
"Tisti, ki ustanavljajo nove univerze, naj povedo, kje bodo dobili dovolj sposobnih študentov. Po Gaussovi krivulji jih je premalo," pravi Pastar. V svoji regiji, običajno odgovarjajo ustanovitelji univerz. Zadržati odlične maturante v svoji regiji in dvigniti v njej izobrazbeno raven, povečati dostopnost študija... so denimo nekateri razlogi za ustanavljanje celjske univerze, ki so nam jih našteli v Regijskem študijskem središču v Celju. A profesorju Pastarju se takšni argumenti zdijo "za lase privlečeni". "Potem bi morali tudi gledališča in banke postaviti prav v vsako slovensko vas!"
Potreba po bližini študija je v današnjem času slab izgovor za ustanavljanje novih univerz, meni profesor Pastar. Z avtocestami in praznimi posteljami v študentskih domovih so razdalje postale manjše in manj pomembne za študente. Nekoliko drugače menijo v Novem mestu. Dr. Damjana Miklič Milek, direktorica Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto, pravi: "V današnjem času, ko je znanje oziroma informacije mogoče najti na svetovnem spletu in so razdalje postale relativne, sta mobilnost in povezovanje raziskovalcev, predavateljev in ne nazadnje zavodov tista 'konkurenčna' prednost, ki prinaša napredek."
Zločin zoper mlado generacijo
Kar pri delodajalcih šteje, opaža Pastar iz svojih dolgoletnih izkušenj, je to, kje in pri kom je diplomant končal študij. Žal pa se po njegovih izkušnjah bodoči študentje tega ne zavedajo. "Pravijo mi - profesor, nič hudega, če ne bomo sprejeti na želeno fakulteto, ali ne veste, da so ponekod celo veseli, če se kdo vpiše k njim." Žal pa je takšen trend naklonjen študentom le za nekaj let. Po končanem študiju so namreč (še desetletja) nezaposljivi. "To je eden izmed največjih zločinov zoper mlado generacijo."
V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov so že nekajkrat opozorili, da novi zavodi, ki izvajajo študijske programe, nastajajo brez posvetovanj s stroko. Predsednica zbornice - zveze Darinka Klemenc je prepričana, da bi bilo treba študijska mesta razpisati glede na potrebe na trgu dela. "Že zdaj imamo nezaposlene medicinske sestre in tehnike," ob poplavi tovrstnih šol opozarja Klemenčeva. Na uravnoteženje razpisnih mest s potrebami gospodarstva je ob ustanovitvi Visoke šole za upravljanje podeželja, enega izmed novejših novomeških zavodov, opozoril tudi rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Stanislav R. Pejovnik. A v Novem mestu zatrjujejo: Visokošolski zavodi, katerih (so)ustanovitelj je URS Novo mesto, se niso ustanavljali zgolj kot odgovor na potrebe stroke, temveč tudi kot odgovor na potrebe lokalnega okolja in gospodarstva.
Po mnenju ljubljanskega rektorja kljub temu šol, kot je omenjena novomeška, ne potrebujemo. Tega bi se morali zavedati predvsem v času močnega krčenja sredstev v visokem šolstvu, nizke zaposlenosti diplomantov in manjšanja generacije srednješolcev, ki se je pokazala tudi pri letošnjem vpisu: štiri univerze in trinajst samostojnih visokošolskih zavodov so po podatkih ljubljanske visokošolsko prijavne službe razpisali 23.379 vpisnih mest, nanje se je prijavilo 19.145 kandidatov. Že petič zapored je letos število prijav nižje od števila razpisanih mest. Poleg manjših generacij razkorak med razpoložljivimi mesti in prijavami pojasnjujejo tudi z vse večjim številom študijskih mest. A tudi to se zadnja tri leta umirja. Dijakov, ki se odločijo za študij v tujini, pa naj bi bilo po neuradnih podatkih malo.
