Kdo je kriv?
Da so v hudi denarni stiski, so poročale tudi druge, povečini po nastanku mlajše fakultete mariborske univerze. V Ljubljani in v Kopru se bojijo, da jim bo denarja za plače zmanjkalo proti koncu leta. Minister za izobraževanje Žiga Turk pa je v odziv na težave fakultet dejal, da nima vzvoda, s katerim bi jim lahko pomagal. Na notranjo delitev denarja med fakultete namreč ministrstvo nima prav nobenega vpliva. Kot bi se dalo sklepati iz njegovih besed, torej ministrstvo ne prevzema krivde za stanje na omenjeni fakulteti: "Obstaja nekaj podatkov, ki dokazujejo, da je bila FNM v preteklosti podhranjena, pa tudi podatki, da ima zelo razdrobljene študije, veliko smeri, malo študentov," je še dodal minister. Sta si jamo torej izkopali kar fakulteta sama in mariborska univerza?
Na rektoratu mariborske univerze pojasnjujejo, da financiranje Univerze v Mariboru poteka skladno z uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, medtem ko financiranje članic znotraj Univerze v Mariboru poteka po merilih za razporejanje sredstev za študijsko dejavnost, ki jih je sprejel upravni odbor Univerze v Mariboru. Starosti fakultet, saj so v težavah predvsem novejše, se v merilih za financiranje direktno ne upošteva, pravijo, posredno pa je upoštevana skozi "doto, ki jo iz leta v leto prenašajo fakultete".
"Slaba dota" v številkah
In kakšna je bila dota omenjene fakultete? Slaba, predvsem zaradi sprememb uredbe o financiranju. Če bi veljala ista pravila, ki so veljala ob njihovi ustanovitvi, namreč omenjena fakulteta denarnih težav ne bi imela, pravi Vaupotičeva. Tako pa je fakulteta že doslej morala delovati z minimalnimi stroški, ki so še zagotavljali kakovostno izvedbo študija.
Mariborska univerza je denimo lani in predlani fakulteti "založila" okoli 700.000 evrov, pravi dekanica. Po starih pravilih bi jim iz proračuna na leto pripadalo 3,400.000 evrov, tako pa imajo na voljo le 2,470.837 evrov. K temu je univerza dodala še 348.984 evrov iz sredstev drugih članic. A račun se vseeno ne izide: fakulteta bi glede na predvideno znižanje sredstev za univerze letos dobila skupaj le še 2,637.525 evrov, stroški ob upoštevanju ukrepov, ki jih določa ZUJF, pa znašajo okoli 3,200.000 evrov. Denarja je torej kljub zmanjšanju stroškov premalo.
Uredbo o financiranju pa je spremenilo ravno ministrstvo za izobraževanje in zanjo namenilo le nekaj dni za javno razpravo, kar je zmotilo tako predstavnike ŠOS (Študentske organizacije Slovenije) kot ljubljanske univerze. Slednji so ministru poslali obsežne pripombe. Minister pa odgovarja, da očitki v zvezi z uredbo ne držijo: lani je ljubljanska univerza prejela 68,7 odstotka vseh finančnih sredstev za visoko šolstvo, letos pa 68,34 odstotka. "Razlika je torej zanemarljiva." Tudi koncesionarji bodo prejeli največ 4,14 odstotka razpoložljivih sredstev, enako kot lansko leto. Je pa ministrstvo v tokratni uredbi upoštevalo nekatere razvojne potrebe primorske in mariborske univerze, je še dodal minister.