To so v poročilo o posebni reviziji zapisali revizorji družbe BDO Revizija, ki so s tem nakazali, da je upravo Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja pri medsebojni lastniški povezavi z Merkurjem gnala zlasti želja po obvladovanju ptujske prehrambene skupine.

Posel zaradi restavracij, ki jih nikoli ni bilo

To med drugim razkriva posebna revizija, ki smo jo včeraj po pooblastilu enega od delničarjev pridobili na sedežu družbe. Perutnina Ptuj je namreč ne namerava javno objaviti. Revizorji so med drugim zapisali, da je Glaser 26 milijonov evrov vreden nakup Merkurjevih delnic utemeljil s tem, da je Perutnina nameravala odpreti restavracije v Merkurjevih trgovskih središčih. O teh pojasnilih revizorji dvomijo, saj za izvedbo tega projekta ni bilo potrebe po nakupu petih odstotkov delnic Merkurja. Poleg tega je bila Perutnina Ptuj zgolj formalni lastnik delnic Merkurja. S posebno pogodbo se je namreč Glaser s tedanjim predsednikom uprave Merkurja Binetom Kordžem dogovoril, da bo vse Merkurjeve glasovalne pravice v ptujski družbi obvladovala kar uprava Perutnine Ptuj.

Koliko restavracij je Perutnina Ptuj odprla v trgovskih središčih Merkurja? "Nobene," je za Dnevnik pojasnil Glaser. Posebna revizija odpira tudi vprašanje, ali so imeli nadzorniki Perutnine Ptuj v času, ko so podprli nakup delnic Merkurja, sploh popolne informacije. V njihovih gradivih namreč ni bilo niti pisnih pojasnil, zakaj je potrebna lastniška povezava, niti finančnih analiz gradnje restavracij, pojasnjujejo revizorji.

Revizorji: Vodstvo želelo postati ključni lastnik

Glaser ima skupaj s preostalimi člani poslovodstva po Holdingu PMP neposredno v lasti desetino lastništva Perutnine Ptuj, s Probanko, Zlato Moneto II in Perutninsko zadrugo Ptuj pa ima sklenjen tudi delničarski sporazum. Po ocenah revizorjev je poslovodstvo Perutnine Ptuj sčasoma želelo prevzeti vlogo ključnega lastnika ptujske družbe, kar Glaser označuje kot "insinuacije". "Za Merkurjeve delnice Perutnine Ptuj smo imeli velikega mednarodnega vlagatelja," odgovarja Glaser, ki podrobnosti včeraj ni želel pojasniti. Po njegovih besedah naj bi ta vlagatelj izrazil namero, da bo kupil delnice Perutnine Ptuj, ki naj bi bile veljavne do leta 2014. Toda kot priznava Glaser, namera ni zavezujoča, prav tako pa ni podprta z nobeno garancijo.

So imeli revizorji sploh vse podatke?

Revizorji BDO Revizije sicer niso imeli polnih pooblastil, saj so jih izbrali kar člani nadzornega sveta in ne delničarji, kot to zahteva zakon o gospodarskih družbah. Upravi Perutnine Ptuj revizorjem tako sploh ni bilo potrebno razkriti vseh dokumentov, zaradi česar ne preseneča, da ti večjih nepravilnosti niso odkrili (z izjemo posla z Merkurjem in poroštva družbi Univit). "Možno je, da obstaja dokumentacija v zvezi s pregledanimi posli, ki je nismo prejeli in bi lahko vodila do drugačnih zaključkov," opozarjajo revizorji. Da niso imeli dostopa do vseh dokumentov, daje slutiti tudi njihovo poročilo, čeprav Glaser trdi, da so jim razkrili okoli 10.000 dokumentov.

Toda Glaserjeva uprava revizorjem ni pojasnila, zakaj se je denimo Perutnina Ptuj sploh odpovedala predkupni pravici v bosansko-hercegovski družbi PP B in energetskem podjetju PP Energija ter prepustila, da v njihovo lastništvo vstopi Holding PMP. Prav tako še vedno ni znano, zakaj je Perutnina Ptuj Holdingu PMP leta 2009 za vsega 158 evrov prodala večinski delež družbe PP Agro (nekdanji Agrokombinat Maribor). Revizorji pri preprodaji PP Agro niso odkrili oškodovanj, vendar so se pri tem opirali zlasti na podatek, da je Perutnina Ptuj sedaj znova edina lastnica te družbe. Kljub temu pa sumijo, da so se menedžerji odpovedali lastništvu šele, potem ko smo lani ta posel razkrili v Dnevniku.

Posli s financerjem iz Južne Karoline

Podobno kot pri poslu z delnicami Merkurja po ocenah revizorjev ni bilo v ekonomskem interesu Perutnine Ptuj niti 5,5-milijonsko poroštvo družbi Univit, ki je po družbi STR.Inc iz Južne Karoline v lasti Stanislava Ražena. STR.Inc je tudi četrtinski lastnik Holdinga PMP, v času prevzema Perutnine Ptuj pa je bil ključni financer te menedžerske družbe. Perutnina Ptuj je Univitu za milijon evrov že leta 2007 prodala tudi večje zemljišče in žitne silose v Žalcu, kupnino pa so tedaj poravnali kar s kompenzacijo. Pri prodaji zemljišča in objektov je Perutnina Ptuj ustvarila 0,7 milijona evrov dobička, vendar zgolj, zato ker je pred tem oblikovala za 1,6 milijona evrov popravkov vrednosti.

S posebno revizijo se bodo na skupščini konec avgusta seznanili tudi delničarji, ki pa kljub nasprotnim pričakovanjem še ne bodo odločali o dokapitalizaciji. "O dokapitalizaciji bomo predvidoma odločali na izredni skupščini, saj bomo lahko večjim lastnikom šele jeseni predstavili potencialnega strateškega partnerja," nam je včeraj še pojasnil Glaser.