Osrednji mesec meteorološkega poletnega trojčka, ki smo mu danes pomahali v slovo, bo, kot kaže, marsikje po Sloveniji eden najtoplejših doslej. Če smo natančnejši - in vremenoslovci so gotovo med temi - odkar imamo za določene kraje oziroma območja na voljo podatke. In medtem ko se mi ukvarjamo s čim bolj učinkovitim bivanjem ali celo preživetjem na vročem, se podnebno precej bolj drastične spremembe dogajajo na daljnem severu, natančneje v "zeleni deželi" ali Grenlandiji. Menda so hoteli z imenom dežele "prvoselci" pretentati še druge, a zdi se, da jim ni povsem uspelo. Vendar pa gre to, kar se dogaja to poletje tam "zgoraj", vse bolj v prid prej omenjenemu lažnemu imenu. Vajeni smo že, da se lomijo ogromne ledene plošče (trenutno je najbolj popularen Petermannov ledenik, katerega velikost odloma so primerjali z dvojno velikostjo newyorškega Manhattna…), ki segajo globoko v morske zalive, zdaj pa so opazili še nekaj bolj nenavadnega.

Raziskovalce je presenetilo dejstvo, da je sredi julija odmrznil (pozor - odmrznil in ne izginil!) skoraj ves grenlandski ledeni pokrov, tudi tisti v osrednjem delu, kjer je debelina ledu več kot tri kilometre. Znanstveniki spremljajo tamkajšnje ledeno dogajanje že vse od sredine 70. let minulega stoletja in česa takšnega še niso opazili. Trije Nasini sateliti so zabeležili večdnevno intenzivno taljenje, ki se je razširilo z običajnih 40 na neverjetnih 97 odstotkov celotne površine Grenlandije. Najobširnejše taljenje, ki so ga do zdaj zabeležili sateliti, je zajelo več kot polovico grenlandskega površja, led pa se je talil tudi tam, kjer je sicer tudi poleti mrzlo. Poletno taljenje ledenikov na tem območju je sicer normalen pojav, vendar pa večina vode na območjih z večjo nadmorsko višino hitro zmrzne. V priobalnem delu zadržijo nekaj odtekajoče vode ledeniške pregrade, večina pa odteče v ocean. Po ocenah strokovnjakov naj bi prišlo do takšnega taljenja v povprečju le vsako poldrugo stoletje. Letošnje poletje pa je zaradi visokih temperatur količina ledeniške vode izjemno narasla, zato so bili ponekod priče pravim ledeniškim izbruhom.

To so pojavi, ko se hipoma sprosti ogromna količina vode, pomešane z vsem, kar pobere ta na svoji poti od mesta, kjer se začne njen divji tok, pa do morja. Tovrstni izbruhi so po značilnostih še precej bolj nenadni in siloviti, kot so poplavni valovi, ki so jim še najbolj podobni. V enem takih, ki se je zgodil tam minuli mesec, je odneslo ogromen delovni stroj - ta je pred tem odstranjeval plavje, ki je mašilo enega od tamkajšnjih mostov - kot bi bil iz lesa ali papirja (upravljalec je bil ob tem že na varnem…). To ne čudi, saj se je letos talil led celo na najbolj mrzlem delu tega otoka na višinah več kot 3000 metrov, kar je blizu najvišje točke otoka, ki meri 3694 metrov. Ta vrh ob vzhodni grenlandski obali je hkrati tudi najvišji arktični vrh, torej severno od tečajnika. Prvič pa so se povzpeli nanj šele v 30. letih prejšnjega stoletja. Pri vsem tem najbolj skrbi, da vzrok za tako močno taljenje še ni znan, pri čemer se znanstveniki zatekajo predvsem k dvema razlagama. Ti sta si zelo nasprotujoči - medtem ko nekateri omenjajo, da gre za naravno dogajanje, pa se večina vse bolj nagiba k temu, da imamo opraviti z neposredno posledico globalnega segrevanja. V obeh primerih bo zanimivo ugotoviti, ali se je zaradi tako intenzivnega taljenja dvignila tudi gladina svetovnega morja. Pa le brez skrbi, na Jadranu ali kjer koli na slanem se to še ne bo poznalo. Gotovo pa se vam letošnje taljenje že pozna v žepu…