Samico mačje pande so delavci živalskega vrta takoj po prihodu izpustili v ogrado. To so zanjo uredili nasproti slona, v bližini perzijskih leopardov. Ograda je sicer del naravnega gozda z mlako in visokimi drevesi in je del živalskega vrta. Zanjo so uredili tudi dodatna plezala in skrivališča.
Takoj ob prihodu je mačja panda začela raziskovati: najprej je previdno ovohavala tla in splezala na najbližje plezalo, nato pa pokukala še v leseno deblo na tleh, kmalu pa je začela jesti bambusove liste, ki so njena poglavitna hrana, navajajo v živalskem vrtu.
Prav oskrba z bambusom bo za živalski vrt, kot so zapisali, organizacijsko kar zahtevna naloga. Trikrat mesečno bodo sveže veje vozili iz bambusovega nasada iz okolice Nove Gorice. Veje bodo skladiščili v hladilnici, dokler jih panda ne bo pojedla. Vsak dan mora dobiti vsaj 200 gramov svežih bambusovih listov, za dodatek pa posebne brikete za pande, kakšnega piščanca ali jajce.
Samica mačjega pande je stara dobro leto. Prihodnje leto ji bodo pripeljali še mladega samca za parjenje. Vrsta je zelo ogrožena v naravi. V živalskemu vrtu Rotterdam vodijo rodovno knjigo vseh mačjih pand v Evropskih živalskih vrtovih in tudi priporočajo, katere pande naj se med seboj parijo, da ne pride do križanja med sorodnimi pandami, še dodajajo v ljubljanskem živalskem vrtu.
