Med sicer vsaj evropsko najbolj nabrušenimi novinarskimi peresi in grli je pred začetkom vladala povsem pozitivna klima. Včerajšnje slavnostno odprtje, ki je do zadnjega ohranilo skrivnostni status, so poimenovali kot enega največjih dogodkov v zgodovini Velike Britanije.

Britanci so se začetka iger lotili s prefinjenim občutkom. V megalomanskem mestu ne vlada nobena panika. Čeprav dajejo izjemen poudarek varnosti, zaradi katere so čakalne vrste do akreditiranih centrov in tekmovališč izjemno dolge ter vzamejo precej časa, je občutek hoje po mestu in olimpijskem parku izjemno sproščen. Pred začetkom iger so povedali, da bi bili najbolj zadovoljni, če bi se londonske igre končale kot gledalcem najbolj prijazne. Poudarjajo, da imajo ogromno izkušenj, ki so jih svetu v športu kazali predvsem prek wimbledonskega teniškega turnirja. Parkov, v katerih se bodo družili gledalci brez vstopnic, kot se to leta dogaja v Wimbledonu, bo veliko, v njih pa naj bi bilo najboljše vzdušje. Britanci so si kot vzor vseh dosedanjih poletnih olimpijskih iger vzeli Barcelono 1992 in Sydney 2000, od koder se je vsak obiskovalec največje športne prireditve vrnil nasmejan in poln doživetij. Preseči visoke meje je njihov glavni cilj.

Angleži si ne želijo iger končati zgolj kot vzorni organizatorji. Imajo tudi izjemno visoke tekmovalne cilje. "Zgodovina britanskih rezultatov govori, da smo na največji tekmi venomer nastopili odlično. Pred štirimi leti smo bili najuspešnejši v zgodovini in smo postavili izjemno visoke kriterije, ki jih bo težko preseči. Zavedati se moramo, da 75 odstotkov britanskih športnikov na olimpijskih igrah tekmuje prvič. Tekmovali bodo skoraj na domačem dvorišču, kjer bodo med gledalci njihove družine in prijatelji, pritisk nanje pa bo zato izjemno močan. Prepričana sem, da vsi tega bremena ne bodo najbolje prenesli. Verjemite mi, da to ni lahko. Bom pa najbolj vesela, če bodo športniki po številu kolajn najuspešnejši doslej," je realno britansko sliko opisala Kelly Holmes, dvakratna olimpijska zmagovalka iz Aten 2004, ko je ugnala olimpijsko konkurenco na 800 in 1500 metrov.

Podobno kot Britanci tudi drugi športniki iz 204 držav niso prišli v London zgolj nastopit. Država, ki ima podobne "težave" kot Britanci, je Slovenija, ki si je na zadnji olimpijadi v Pekingu zastavila visoke cilje. Pet osvojenih kitajskih kolajn bo zelo težko izenačiti, kaj šele preseči. Izmed članov slovenske delegacije je v Londonu najdlje pomočnik vodje delegacije Blaž Perko, ki je v angleški prestolnici že 14 dni, zato je doživel že vse mogoče spremembe vremena - od mraza in dežja do sonca in vročine. "Tako kot vselej na takšnih tekmovanjih je bilo na začetku nekaj težav. Ker je olimpijska vas novogradnja, je bilo treba odpraviti majhne napake, kot so zamenjava kljuke, ključavnice, vtičnice, obešalnika... Imeli smo poplavo, ob kateri nismo vedeli, od kod teče voda, in smo potrebovali dva dneva za popravilo," je povedal Blaž Perko.

Slovenski olimpijci so zelo različno doživljali prve dni. Plavalci so navdušeni, saj še nikoli niso imeli na razpolago kar pet 50-metrskih bazenov. Za nameček nimajo težav s prevozi, saj se do njih iz svojih sob odpravijo kar peš. Teniški del reprezentance potrebuje dve uri, da pride do Wimbledona, kjer sta bila Blaž Kavčič in Polona Hercog tako vneta na treningih, da se med dvema vadbama sploh nista vračala v olimpijsko vas, ampak sta vmes le pomalicala neokusne angleške sendviče in banane. Kolesarji pa so doživeli pravi šok, saj so za pet ur treninga kar šest ur izgubili s prevozom.

"V primerjavi z igrami pred štirimi leti v Pekingu je tukaj zaradi angleščine veliko bolj odprta komunikacija, za razliko od Kitajske internet deluje brez omejitev in hitro, zato športniki snemajo filme in glasbo. To so igre visoke tehnologije, najbolj v modi je tvitanje. Angleži so vse naredili racionalno. Vsako stvar, ki je izven tistega, kar je po predpisih, zaračunajo, tudi plastenko vode. Igre so zastavili tako, da bodo iz njih naredili posel z dobičkom," je dodal Perko.

Organizatorji na vsakem koraku izpolnjujejo obljubo, da bodo to igre za športnike. Omejili so število spremljevalcev v mimohodu na odprtju iger. Države so dobile toliko vstopnic za spremljevalce, kot je športov, v katerih nastopajo. Pri Slovencih je bila ta številka 17, prednost pa so imeli tisti, ki so prvič na OI, medtem ko pri športnikih za mimohod ni bilo omejitev. Pridobitev tega ukrepa je, da je bila prireditev krajša. Največja novost je bila, da športniki sinoči na mimohod niso ure in ure čakali pred stadionom, ampak kar v olimpijski vasi, iz katere so se peš sprehodili do stadiona, kjer so naredili tradicionalni krog, za vse skupaj porabili le dve uri in se po desetih minutah hoje vrnili v svoje sobe. Kaj se je dogajalo pred mimohodom, so gledali kar v svojih sobah ali jedilnici, kjer so zraven še pojedli večerjo.