Linić je danes dejal, da 15 odstotkov celotnega plačilnega prometa na Hrvaškem odpade na gotovinsko plačevanje, z novim zakonom pa nameravajo okrepiti davčni nadzor nad gotovinskim poslovanjem.

"Na ta način bomo znižali tudi raven sive ekonomijo in vzpostavili še boljšo konkurenco na trgu," je dejal finančni minister.

Kot je izpostavil, so se za novi zakon odločili tudi zato, ker so trgovine povprečno prijavljale le 80 kun ali dobrih deset evrov gotovinskega prometa dnevno, gostinci pa povprečno vsega 100 kun (13,5 evrov).

Kot je pojasnil, ne bodo uvajali davčnih blagajn, temveč bodo nadzor gotovinskega prometa izvajali preko posebnih računalniških programov, ki bodo neposredno povezani z davčno upravo, kot je to v primeru plačevanja s karticami.

"Celotna logika fiskalizacije je, da je pri izdajanju računov zavezanec obvezan ta račun registrirati preko računalniškega programa v davčni upravi in dobiti šifro, da je račun tudi registriran na davčni upravi. Na podlagi omenjene šifre lahko vsak potrošnik preveri, ali ga nekdo poskuša prevarati," je nov sistem nadzora pojasnil Linić.

Kot je dodal, bodo obenem dobili tudi dodatne podatke o podjetjih, kjer bodo lahko preverili število zaposlenih, ki izdajajo račune, njihov delovni čas in podobno.

Poudaril je, da bo država do leta 2015 vložila v projekt približno 43 milijonov kun (5,7 milijona evrov) ter da bodo imeli ponudniki blaga in storitev manj kot 500 evrov stroškov za uvajanje novega sistema.

Novi zakon bo postopoma uveljavljen od začetka prihodnjega leta, celoten sistem pa naj bi zaživel do 1. julija 2013, ko je predviden vstop Hrvaške v EU.

Z okrepljeno finančno disciplino naj bi imeli v prihodnjem letu v državni blagajni za pol milijarde kun (67 milijonov evrov) več, v naslednjih dveh letih pa po milijardo kun (135 milijonov evrov), je ocenil Linić.

Minister na današnji seji ni omenjal kazni, hrvaški mediji pa so poročali, da bo kazen za tiste, ki računov za gotovinsko plačilo ne bodo izdajali, med 10.000 (1350 evrov) in 500.000 kunami (67.000 evrov), medtem ko bodo potrošniki, ki po plačilu ne bodo imeli računov, kaznovani z od 200 do 2000 kunami (od 27 do 270 evrov).