"Ljudje potrebujejo spodbudo, da začnejo razmišljati tudi o globalnih problemih, za katere so morda sprva mislili, da jih ne zadevajo. S takšnimi dogodki jih želimo aktivirati," je namen štiridnevne prireditve v imenu organizatorjev pojasnil Dejan Savić iz Greenpeacea.
Pet zahtev za reševanje morskega ekosistema
Čeprav po besedah vodje slovenskega Greenpeacea Nine Štros v Sloveniji prekomeren ribolov ne predstavlja velikega problema, saj v slovenskem morju pretežno lovijo majhni obalni ribiči, pa je treba "ropanje velikih industrijskih ladij, ki drugje lovijo le v želji po ustvarjanju profita in se pri tem ne ozirajo na okolje, obsoditi". Zato bodo Greenpeaceovi prostovoljci ob ladji, ki je v Ljubljano "priplula" včeraj, na posebnih razglednicah zbirali tudi podpise za izboljšanje skupne ribiške politike, skupka pravil, ki urejajo ribiško ladjevje v vseh državah Evropske unije.
Ker se lahko ribiška pravila spreminjajo le vsakih deset let, je Greenpeace tokrat izpostavil pet nujnih sprememb, ki bi lahko rešile morski ekosistem. Nova pravila bi morala tako preprečiti prekomerni ribolov in zmanjšati število velikih ribiških flot, ustanoviti mrežo rezervatov, v katerih bo ribolov prepovedan, poostriti nadzor nad nezakonitim ribolovom, zagotoviti bolj transparentno financiranje in upoštevati znanstvena priporočila pri določanju dovoljenih količin ulova.
Podpisane razglednice bodo po koncu kampanje naslovili na ministra za okolje in prostor Franca Bogoviča. "Vsak podpis predstavlja posameznika, ki mu je tema toliko pomembna, da se je zamislil," je ob tem prepričan Savić.
Ribiška ladja na Kongresnem trgu do sobote
V želji, da bi pritegnili pozornost čim več mimoidočih, bo ob napihljivi ladijski konstrukciji, ki bo Kongresni trg krasila še vse do sobote, ves čas akcije živahno. Na ogled je fotografska razstava, ki prikazuje probleme, s katerimi se srečujejo in bolj ali manj uspešno spopadajo oceani, obiskovalci se lahko preizkusijo tudi v ribolovu in umetniškemu ustvarjanju ali pa svoje telo poslikajo z morskimi motivi. "Sicer smo si zaradi poletnih počitnic pri zbiranju podpisov zadali bolj skromen cilj, a smo z odzivi za zdaj zadovoljni," je bil po prvem dnevu optimističen Savić. "Nekateri bodo morda v prihodnje jedli manj rib ali sploh ne, morda bodo pri nakupu bolj pozorni na ogrožene vrste ali pa se bodo celo aktivno vključili v akcijo," ob tem upa Štrosova, a se hkrati zaveda, da nekateri ne bodo spremenili nič.
