Vzrok za to so nezadostna in zamujajoča varčevalna prizadevanja vlade v Atenah, poroča nemški tednik in napoveduje, da se z izstopom Mednarodnega denarnega sklada iz pomoči Grčiji zvišuje verjetnost, da bo grška država septembra bankrotirala. Cela vrsta članic Evropske unije namreč ni več pripravljena denarno pomagati Grčiji, Nizozemska in Finska pa sta svojo pomoč tako in tako tudi formalno pogojili s tem, da pri njej sodeluje tudi Mednarodni denarni sklad.
Berlin ne da več denarja
Včeraj so povsem razločni signali, da tudi "Berlin izgublja potrpljenje z Grčijo", prišli še iz kanclerkinega urada in po poročilu nemškega časopisa Süddeutsche Zeitung ni nobene realne možnosti več, da bi kanclerka pred nemškim parlamentom prosila za soglasje k še tretjemu paketu pomoči. Že pri zadnjih glasovanjih v zvezi z reševanjem evrske krize je imela kanclerka v Bundestagu obilo težav z zagotavljanjem tako imenovane koalicijske večine, kar pomeni, da se pri glasovanju ni mogla zanesti niti na vse člane koalicijske zaveze.
Namestnik kanclerke in minister za gospodarstvo iz vrst liberalne stranke Philip Rösler je v nedeljo za nemško televizijo ARD dejal, da izstop Grčije iz evrskega prostora ne pomeni več nepredstavljive groze, in če Grčija ni izpolnila svojih obvez, potem ne bo dobila več denarja. Tako in tako pa si Grki želijo svojo drahmo, je še dejal nemški minister za gospodarstvo. Nemški mediji se zato sprašujejo, ali se je Evropska unija že sprijaznila z bankrotom ene izmed svojih članic in njenim izstopom iz Evropske unije.
Jutri namreč v Atene potuje trojica evropske komisije, ki bo ocenila, koliko so v helenski republiki napredovali v svojih varčevalnih prizadevanjih. Vse kaže, da se Grki še vedno soočajo z dvoštevilčnim milijardnim primanjkljajem v proračunu in da jih po glavi tepe čas predvolilnega boja in volitev, v katerem so zamudili z izvedbo potrebnih reform.
"Če so zamudili, naj nadoknadijo"
Država je letos že v petem letu recesije, vlada v Atenah mora proračunski primanjkljaj, ki je lani znašal 9,3 odstotka, do konca leta 2014 znižati pod zahtevano mejo treh odstotkov bruto družbenega proizvoda. Da bi to lahko dosegli, bi morali privarčevati dodatnih 12 milijard evrov. Nova grška vlada pod vodstvom Antonisa Samarasa zahteva več časa za preobrazbo dežele - zanjo 130 milijard evrov, ki so jih odobrili v drugem paketu pomoči, očitno ne bo zadostovalo. Samaras mora v nasprotju s svojimi predvolilnimi obljubami še več varčevati ali pa morajo evropski partnerji Atenam odobriti še dodatnih 50 milijard evrov pomoči.
Nemški minister Wolfgang Schäuble je že izjavil, da Grčiji ni pripravljen odobriti več časa za reforme. "Če obstajajo zamude, potem naj jih Grčija nadoknadi," je dejal Schäuble za nemški časnik Bild. Kljub temu se ni hotel izreči o prihodnosti Grčije v EU s pojasnilom, da ne bo prehiteval poročila trojice EU, ki ga pričakujejo v začetku septembra.
Šef nemških socialdemokratov Sigmar Gabriel na drugi strani svari pred posledicami izstopa Grkov iz Evropske unije. "S tem vsa stvar ne bo cenejša, naši problemi ne bodo manjši, temveč večji, in Grčije ne bo mogoče razglasiti za deželo, ki nas nič ne briga," je dejal Gabriel za bavarsko radiotelevizijo.
