Zadovoljstvo Idrijca je bilo še toliko večje zaradi drugih okoliščin. V zaključku se je izvrstno počutil, čeprav je bila etapa maratonsko dolga (223 kilometrov). Z zahtevnim zaključkom čez vzpetino, kakršna bo tudi trasa v Londonu. V zaključku so pošle moči denimo tudi Haedu in Gorilli Greiplu, junaku treh etap. Zares sijajen preobrat, dosežek volje. Po padcu v drugi etapi in še enkrat v naslednjih dneh na iste odrgnine, je v Alpah zbolel in se celo zdravil z antibiotiki. "Res sem imel veliko smole. Kar vleklo se je vse. Vključno s tistim, kar se je dogajalo z Janijem. No, k sreči sem imel najtežje dni v lažjih dneh. Ne pa tako kot Grega Bole, ko v kraljevski etapi čez Pireneje bolan ni zmogel. S tem je veliko grenkega pozabljeno. In priložnost bo še na Elizejskih poljanah ter še posebej v Londonu. Ne nazadnje sem bil med petimi najhitrejšimi," se je razgovoril.

A najpomembnejšega ni takoj izpostavil. Ker ni mož samohvale. Na dan, ki je bil sicer teoretično namenjen "počitku" pred uro resnice za glavne, celjenju ran in tranzitu, vendar je rivalstvo med ubežniki in sprintersko glavnino dvignilo ritem do izjemno visoke povprečne hitrosti (45,6 km/h!), je opravil še izjemno požrtvovalno delo znova v pomoč Janiju Brajkoviču. Po padcu Belokranjca po dobrih 70 kilometrih, mu je z Kessiakoffom in Iglinskim pomagal v nekaj kilometrih ujeti glavnino. Metz se ni ponovil. "Janijeva dobra uvrstitev je tudi zame vendarle prioriteta. Pomembno je, da je Jani prišel z nami v cilj. Verjamem, da bo ostal vsaj deveti. Verjetno pa bo v današnji vožnji na čas še koga 'stisnil'. Jani si ob vsej smoli, ki jo je imel letos, zares zasluži še kaj več," je razmišljal idrijski ris.

Mark Cavendish je v cilju skočil v dolg zahvaljevalni objem Bradu Wigginsu. Rumeni Wiggo, ki mu lovoriko Toura lahko vzame le smola, je bil namreč med najbolj zaslužnimi, da so sploh ujeli ubežnike. Neobičajen trud za rumeno majico. Cav je sicer priznal, da je moral posebej prositi za še eno priložnost, da je ekipa pomagala uloviti ubežnike. "Na tem Touru še nisem naredil nič posebnega, zato sem prosil za priložnost," je žarela druga maskota Neba. Prav z dolgim sprintom, v katerega je bil prisiljen, da je ujel ubežnike tik pred ciljno črto, je dokazal še eno prvino - vzdržljivost. Kjer je bil doslej najbolj ranljiv. V Parizu na paradi šampionov in Londonu bo zelo vroč favorit. Sedaj je kralj neba vendarle Brad Wiggins. TT je zanj formalnost.