Za vložitev zahteve se je varuhinja odločila na podlagi pobud Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), Zveze policijskih veteranskih društev Sever, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze združenj borcev za vrednote NOB, Sindikata upokojencev KS 90, Združenja žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj, Kluba upokojenih delavcev MNZ "Maksa Perca" Maribor, Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 ter več kot 130 ogorčenih upokojencev, ki so se obrnili na varuhinjo, ker menijo, da je prišlo do krivičnega in protiustavnega posega v njihovo pravico do pokojnine.

Varuhinja meni, da je bil način sprejemanja ZUJF ustavno sporen, saj je bil sprejet na hitro in po nujnem postopku. Ker so oškodovani upokojenci namesto odločbe prejeli zgolj nepodpisano obvestilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) brez pravnega pouka o možnih pravnih sredstvih, pa sta bila po njenem mnenju kršena tudi pravica do pravnega sredstva in načelo o pravnomočnosti odločb. Poleg tega naj bi zakon kršil referendumsko načelo, po katerem državni zbor eno leto po zavrnitvi na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev; referendumska odločitev o zavrnitvi pokojninske reforme je bila sprejeta 12. julija lani, ZUJF pa 11. maja letos.

V zahtevi za presojo ustavnosti varuhinja opozarja ustavno sodišče na kršitev človekovega dostojanstva, kršitev enakosti pred zakonom ter neenako obravnavo posameznih skupin upokojencev; med drugim borcev NOB in vojne za Slovenijo, žrtve vojnega nasilja, beguncev in izseljencev, tistih, ki so delali v podjetjih s sedežem v drugih republikah, političnih zapornikov iz socialističnega obdobja, kulturnikov in športnikov. Mnogi med njimi so, kot opozarja varuhinja, dobili v času osamosvojitve v političnih izjavah in deklaracijah ter v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti RS in ustavnem zakonu "neposredno zagotovilo, da bodo v samostojni Sloveniji ohranili prej doseženo raven človekovih pravic". Zaradi velikega znižanja pokojnin, v nekaterih primerih tudi do četrtine celotne pokojnine, je po njenem mnenju prišlo tudi do kršitev pravice do socialne varnosti in do prekomernega posega v pravico do pokojnine.

Varuhinja zaradi velikega števila prizadetih upokojencev pričakuje, da bo ustavno sodišče njeno zahtevo obravnavalo "absolutno prednostno", obenem pa predlaga, da ustavno sodišče do končne odločitve o tej zahtevi zadrži izvrševanje 143. člena ZUJF. S tem bi se, kot pravi, preprečilo številne nepotrebne sodne spore in dodatno preobremenitev sodišč. Ob tem varuhinja opozarja upokojence, naj ne čakajo na odločitev ustavnega sodišča, temveč le na odločbe Zpiza. Če se bodo odločili za pritožbo, naj to storijo v zakonitem roku, je povedala.

Naj spomnimo, da je ustavno sodišče pred dnevi zavrnilo zahtevo sindikatov za oceno ustavnosti členov ZUJF, ki zmanjšujejo pokojnine določenih upravičencev in višino letnega dodatka, češ da lahko reprezentativni sindikati začnejo postopek za oceno ustavnosti le v primeru, ko so ogrožene pravice delavcev, ne pa upokojencev. Na isti seji je tudi odločilo, da mora Zpiz vsem, ki so jim na podlagi varčevalnega zakona znižali pokojnino, izdati upravno odločbo, zoper katero bodo lahko posamezniki uporabili pravna sredstva. Zpiz bo izvedbo sklepa predstavil na današnji tiskovni konferenci.

Sindikat upokojencev Slovenije pri ZSSS je sicer včeraj pokojninski zavod pozval, da vsem upokojencem, ki jim je brez odločbe znižal julijsko pokojnino, izplača neznižane avgustovske pokojnine skupaj z razliko za julij. Prepričan je, da Zpiz pokojnin ne sme zniževati do izdaje odločb.