V zameno, da bi se sindikati odpovedali referendumu, so predstavniki ministrstva za finance izrazili pripravljenost, da spišejo nov sveženj dopolnil k zakonu. Ekonomsko-socialnemu svetu so pripravljeni prepustiti eno mesto v nadzornem svetu holdinga (z imenovanjem bi morala soglašati vlada), Kapitalska družba (Kad) pa bi bila ustanovljena skladno z zakonom o skladih in bi jo upravljala družba za upravljanje. Ta bi bila v lasti holdinga, imela bi lasten nadzorni svet, ki bi bil sestavljen na enak način, kot je sestavljen nadzorni svet Kada. Modra zavarovalnica bi bila odvisna družba holdinga, bila bi samostojna in bi imela takšno strukturo upravljanja, kot jo ima zdaj.

Dopolnila na dopolnila

Zakon bi dopolnili na seji državnega zbora. Nova dopolnila besedila zakona bi tako sledila 37 dopolnilom koalicije (k 41 členom zakona), sprejetim na nedavni nočni seji pristojnega parlamentarnega odbora. Če bodo poslanci na jutrišnji seji kljub nesoglasju socialnih partnerjev odločali o zakonu, pa ga bodo predvidoma dopolnjevali še s pripombami zakonodajnopravne službe. Prav zaradi navedenega popravljanja zakona iz dneva v dan vsebina še dan pred predvidenim sprejetjem nove ureditve upravljanja milijardnega premoženja države ni povsem jasna.

Oglejte si video komentar Primoža Cirmana: Janša z zaupnico blefira

Spomnimo, Slovenska odškodninska družba (Sod) se bo v SDH preoblikovala ne glede na določbe zakona o gospodarskih družbah, in sicer v roku treh mesecev. Šele v naslednjih petih mesecih se bosta k SDH pripojila Kad in DSU, pri čemer zakon določa, da vse do pripojitve vse odločitve v zvezi s premoženjem Kada in DSU sprejema uprava Soda. Ta bo tako med drugim pridobivala in razpolagala tudi z naložbami Kada in DSU, vprašanje pa je, ali tudi v tem primeru zakon o gospodarskih družbah, ki opredeljuje poslovodstva družb, ne velja.

Nejasno ostaja tudi, kaj bo z lastništvom države. Zakon dokapitalizacije holdinga z lastništvom Republike Slovenije ne predvideva, zato ni jasno, ali bo holding premoženje države le upravljal ali bo postal lastnik tega premoženja. Če ga bo le upravljal, se postavlja vprašanje kapitalske ustreznosti holdinga, ki na drugi strani prevzema nase vrsto obveznosti, a finančni minister zagotavlja, da bo holding kapitalsko ustrezen.

Preberite še komentar Katje Svenšek: Janša potrebuje drugo ljudstvo

Kaj bo z banko SID?

Državno premoženje sicer niso le Telekom Slovenije, Petrol in dobičkonosna energetska podjetja, premoženje države so tudi Slovenske železnice, ki jim je država obljubila dobrih 134 milijonov evrov, in Dars s svojimi tremi milijardami evrov kreditov, za vračilo katerih jamči država. Jasno ni niti, ali se na holding prenese tudi banka SID, ki je v 100-odstotni lasti države, vendar skupščin banke tudi doslej ni predstavljala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), saj je skupščina banke po zakonu o SID vlada. Čeprav naj bi po naših informacijah na ministrstvu za finance načrtovali tudi prenos banke SID na holding, zakon o SDH v zakon o SID ne posega.

Predstavnika finančnega ministrstva Aleš Živkovič in Matej Runjak opozarjata, da se s sprejetjem zakona mudi, pri čemer se prvi sklicuje na mednarodne trge, drugi pa na dosedanjo nedonosnost državnega premoženja in nujnost privabljanja tujih vlagateljev. Naj ob tem zgolj omenimo, da bo do konca avgusta treba uveljavljati glasovalne pravice države, pri čemer se AUKN po mnenju vlade ni obnesla, na še kar nekaj skupščinah. Če omenimo le družbe v 100-odstotni lasti države, so to Holding Slovenske elektrarne, Gen energija, Eles, Pošta Slovenije, Slovenske železnice, Družba za investicije in nekatere druge.