S partnerjem Vasjo, Ljubljančanom, s katerim sta se pred tremi leti spoznala med rajžanjem po Braziliji, ju poleg ljubezni veže tudi strast do potovanj, zato nista oklevala, ko smo ju minuli teden povabili k sodelovanju pri naši izvidnici. Izbrala sta Kranjsko Goro, saj tam skupaj še nista bila. Želela sta preživeti aktiven konec tedna, se naužiti lepot narave, si ogledati bližnjo Planico in kot velika gurmana okusiti pristno gorenjsko kulinariko.

"Je pohodništvo vaš nacionalni šport?"

Parček se je na pot odpravil brez kakršnih koli naših namigov, le Vasjo smo prosili, naj pozabi na slovenski jezik in tako kot Nally domačine nagovarja v angleščini. Ni bilo težko, Kranjskogorčani so se izkazali kot veliki profesionalci in gostoljubneži, sta zaupala.

Iz prestolnice sta se proti Gorenjski odpeljala z osebnim avtomobilom in se že doma dobro pripravila na dvodnevni raziskovalni izlet. S pomočjo spletne strani Tripadvisor sta rezervirala bivanje v družinskem hotelu Miklič. "Navdušil naju je s svojo lego tik ob smučišču, čudovitim razgledom na okoliške gore in sodobno opremljenostjo," sta pojasnila svojo odločitev. Niti najmanj je nista obžalovala in priznala, da tolikšnega udobja doslej nista bila vajena.

"Toplo in zares osebno so naju sprejeli. Grega, sin lastnika hotela, naju je že v recepciji povprašal glede najinih želja in naju poučil glede številnih možnosti za rekreacijo. Predlagal nama je pohodništvo in kolesarjenje ter nama na zemljevidu pokazal mrežo kolesarskih in pešpoti. Celo knjigo z opisi okoliških očakov nama je posodil v branje in takrat sem dobila občutek, da ste Slovenci čisto zares zaljubljeni v svoje gore. Je pohodništvo vaš nacionalni šport?" se Nally kar ni mogla načuditi športni vnemi turističnega središča v zgornjem delu Savske doline.

"Bi šla v hribe?"

O njej se je pozneje prepričala tudi med obiskom turističnoinformacijskega centra (TIC). Tam zaposlena dama jima je poleg pohodništva predlagala še plezanje in ogled Planice, jima povedala, kje si lahko izposodita kolesi, in ju založila z zemljevidom.

"Bilo je zabavno - kot turistka sem imela občutek, da v Kranjski Gori poleti vsi samo plezajo, kolesarijo in hodijo v hribe. Celo neko predstavitev Triglavskega narodnega parka so pripravljali tistega dne, a sva bila z Vasjo preveč utrujena, da bi se je udeležila in podrobneje spoznala slovenske vršace," je Nally med smehom obujala spomine.

Gospa jima je predlagala še ogled Liznjekove domačije, etnografskega objekta v središču naselja, ki je primer pristne slovenske alpske hiše. Tudi z dobrimi gostilnami ju je seznanila in jima podala informacije glede ponudb domačih slovenskih jedi, tako dražjih kot cenejših.

Kaj priporočate? Vse je dobro!

Po kratkem sprehodu skozi turistični del naselja s hoteli, počitniškimi stanovanji, hišami in trgovinami sta si Nally in Vasja vzela čas za kosilo.

Izbrala sta tipično staro gorenjsko gostilno Pri Martinu. "Prijetno pa tudi malce smešno je bilo. Za točilnim pultom naju je pozdravila starejša gospa, oblečena v starinska oblačila. Občudovala sem krušno peč, leseno pohištvo in črno-bele fotografije, ki so visele na stenah. Bilo je kot v pravljici, le nad jedilnim listom sem bila malce razočarana: ponujal je veliko jedi, a je bil zaradi dolgih opisov v štirih jezikih zelo nepregleden. Natakar ni dobro razumel angleško, zato je k najini mizi poslal svojo sodelavko. "Pri nas je vse dobro," je zatrdila, ko sem jo povprašala, kaj priporoča," je Nally opisala svojo dilemo grede izbire jedi.

Z Vasjo sta si zato pomagala kar s fotografijami, ki so se bohotile v meniju. Za predjed sta uživala v okušanju česnove juhe, ki jo je Avstralka ocenila kot neverjetno okusno. Tudi pečena postrv z blitvo in krompirjem ter jelenovi medaljoni s kruhovimi cmoki so se izkazali za odlično izbiro, še bolj pa je Nally uživala v pokušnji sladice - orehovih in skutnih štrukljev.

Prijetno sita sta se naša izvidnika sprehodila do trgovinic s spominki in se napotila do kavarne Coffeehouse Sport point, kjer sta si izposodila kolesi.

"V Avstraliji ljudje niso tako prijazni in ustrežljivi"

Nally je želela preizkusiti udobnejše električno kolo, a jo je Vasja prepričal, da izbere običajno in tako bolj pristno občuti pregovorno gorenjsko trmo in prevožene kilometre.

"Izposojevalec koles je bil zelo ustrežljiv in zaupljiv. Nobenih osebnih izkaznic ali imen ni zahteval od naju, vprašal naju je le, v katerem hotelu spiva. Plačala sva mu šele ob vrnitvi koles, še posebno pa me je mladenič razveselil s študentskim popustom, ki nama ga je namenil. Prijetna izkušnja, ki se pri nas v Avstraliji ne zgodi prav pogosto," Nally ni skoparila s pohvalami.

Planiške lepote so bile glavni cilj njunega kolesarskega izleta. "Toliko lepega sem slišala o vaši svetovno znani velikanki, zato sem komaj čakala, da jo ugledam. Petkilometrsko kolesarjenje je hitro minilo, a kaj ko sem bila ob prihodu v Planico vseeno malce razočarana. Območje skakalnic je bilo namreč zaradi prenove in izgradnje nordijskega centra videti kot ogromno gradbišče, polno raznih gradbenih materialov. Delovalo je precej manj privlačno, kot sem si predstavljala, da bo, in prav nič podobno kakšni svetovno znani turistični točki," je bila Nally malce razočarana nad dolino pod Poncami.

Najboljša jabolčna sladica

Kolesarski izlet je naš parček prijetno utrudil, ob vrnitvi sta si zato v hotelski sobi privoščila kratek počitek. Resda je lakota najboljša kuharica, toda večerjo, ki je sledila, sta naša izvidnika opisala kot piko na i njunega prvega dne bivanja v Kranjski Gori.

"Za predjed so nama Mikličevi postregli z ocvrto cvetačo in gobovo juho v kruhovi skodelici. Tudi glavna jed, ki so jo sestavljali solata, ražnjič z različnimi vrstami mesa in kotlet s kroketi, je bila zelo okusna, toda čez sladico - pečenih jabolk z brusnično marmelado in smetano - je ni bilo. Tako dobrega poobedka v Sloveniji še nisem jedla!" je bila odločna Nally.

Niti gostoljubnega strežnega osebja ni pozabila omeniti - celo gospod Slavko, lastnik hotela, si je vzel čas in ju tako kot druge svoje goste, večinoma Avstrijce, prišel pozdravit med večernim obedom.

Dan sta naša izvidnika končala s sprehodom in se vznemirjena ter polna pričakovanj odpravila k nočnemu počitku; po obilnem zajtrku naslednjega dne je namreč sledilo novo aktivno doživetje, tokrat precej bolj adrenalinsko obarvano.

Solze sreče

Pričarala jima ga je športna agencija Kofler, katere letak sta Nally in Vasja našla na recepciji hotela. Njuno pozornost je pritegnilo športno plezanje, zato sta si najela inštruktorico Anito, ki ju je zapeljala do plezališča Urbasova skala, nedaleč stran od vasice Dovje. Tudi ona jima je za svojo storitev namenila študentski popust in jima tako še polepšala plezalno izkušnjo.

"Neverjetna je bila in zelo potrpežljiva glede mojega začetnega strahu in posledičnega kričanja. Zelo sem ji hvaležna za njene koristne napotke in spodbudo. Prvič sem plezala v naravnem plezališču in priznam, da sem bila v nasprotju z Vasjo, ki mu je šlo plezanje precej hitreje od rok in nog, po dveh urah močno utrujena, a zelo srečna in ponosna nase," Nally ni mogla skriti zadovoljstva nad svojim adrenalinskim podvigom.

Adrenalina, še bolj pa ganjenosti, ni manjkalo niti ob vrnitvi v hotel. Pa ne zaradi slovesa od Mikličevih - povod za Nallyjine solze sreče je bila poroka njene avstralske prijateljice. Njen potek in "usodni da" mladoporočencev sta naša izvidnika razneženo občudovala prek Skypa po mobilnem telefonu.

"Kot da bi jedla krokodilje meso"

Zdravico na račun prijateljičinega skoka v zakonski jarem in za piko na i svojih kranjskogorskih doživetij sta si Nally in Vasja privoščila v idiličnem družinskem penzionu Milka. Ne le kulinarična ponudba, njune čute je med kosilom prevzel tudi sproščujoč pogled na jezero Jasna in zeleno okolico.

"Vrtna terasa je bila dokaj polna gostov, bili so tako tujci kot domačini, a ni bilo prevelikega trušča. Vzdušje je bilo intimno, videlo se je, da osebje trdo dela, se trudi najti osebni stik s svojimi gosti in jim pričarati užitke ob naročenih specialitetah. Niso se nama zdele najbolj poceni, zato sva izbrala cenejše. Vasja se je odločil za paniranega piščanca z mandlji, sama pa sem želela poskusiti žabje krake in bila navdušena nad okusom - zdelo se mi je, kot da bi jedla krokodilovo meso," je Nally, ki kot velika gurmanka rada poskuša nove jedi, zaupala svoje kulinarične užitke.

"Bodite ponosni na svoja jezera!"

Sledil je še eden izmed pogumnejših podvigov naših izvidnikov - popoldansko kopanje v jezeru Jasna, ki so jima ga v TIC prejšnji dan odsvetovali zaradi mrzle vode. Nista se pustila zmesti, želja po kopalnih užitkih je bila močnejša, opogumila sta se tudi zaradi številnih kopalcev, ki so se tistega vročega dne predajali osvežujoči sprostitvi.

"Tako zelo spektakularne narave še nisem videla. Jezero Jasna je izredno privlačna turistična točka, zato je škoda, da večina tujcev Slovenijo pozna le po Blejskem in Bohinjskem jezeru, ko pa imate še vrsto drugih. Kranjsko Goro, za katero sem prej vedela le, da je pomembno zimsko turistično središče, sem spoznala v precej drugačni luči. Bilo je nepozabno! Doživela sem toliko lepega in že sedaj se veselim, da bom lahko svojim prijateljem pripovedovala o vaši čudoviti deželi," je dva tedna pred vrnitvijo v domovino, kamor jo kličejo študijske obveznosti, vtise strnila Nally.