Mikuž izhaja iz znane vinogradniške družine z vznožja Pohorja, pridelke pod lastno blagovno znamko M-enostavno dobra vina pa je trgu prvič ponudil jeseni 2010. Za londonsko tekmovanje je izvedel od vinskega prijatelja Nicholasa Geeja, novozelandskega enologa, ki v Sloveniji prideluje tudi lastno vino (Heaps Good Wine). "Po facebooku mi je poslal spletno povezavo in mi napisal, da bi me to utegnilo zanimati," se spominja Mikuž.

Gee se ni zmotil; spletna stran Wine Stars 2012 je pritegnila zanimanje slovenskega kolega predvsem zato, ker na tekmovanju sodelujejo nekateri najbolj ugledni vinski distributerji Otoka, ki kupijo za več kot 380 milijonov evrov vina na leto. Tekmovanje pomaga omenjenim trgovcem spoznati nove vinske hiše, svojega izbora pa ne opravijo zgolj pod vplivom vsebine v steklenici, temveč tudi po oceni videza etikete, cene, tržne strategije, vinarjeve "zgodbe", skratka na temelju vsega, kar vpliva na kupca pri njegovem izboru.

Gregor Mikuž se je kot edini predstavnik iz Slovenije uvrstil med 20 letošnjih finalistov in se je udeležil finala v Londonu. "Vsak od sodelujočih vinarjev je imel tri minute časa, da se je predstavil pred žirijo, v kateri so bili vinski trgovci, oblikovalci in vinski poznavalci, nato je sledil še bolj neformalni klepet s člani žirije. Imel sem občutek, da sem jih prepričal, naš suhi rumeni muškat je bil vsem zelo všeč. Se pa je izkazalo, da je moja ponudba absolutno premajhna za tiste največje distributerje, kakršen je, denimo, Waitrose, saj jim ne morem ponuditi pričakovanih količin. Sem se pa uspešno povezal s trgovcem Robinom Davisom, njegovo podjetje Swig je specializirano za dobavo vin restavracijam in vinskim barom in v svoji ponudbi še nima nobenega slovenskega vina."

Vendar Mikuž (še) ni sklenil posla, saj je njegova klet tudi za tega britanskega kupca premajhna. "Najmanjše naročilo posameznega vina je 250 zabojev, to je 1500 steklenic, ki pa mu jih ne morem ponuditi. Tudi s ceno še nisva prišla skupaj. Vendar sem prepričan, da nama bo najkasneje po dveh letih uspelo skleniti dogovor," je optimističen vinar.

Je bolj pomemben zunanji videz ali vsebina steklenice? "Tudi v Londonu so mi postavili to vprašanje," se nasmehne vinogradnik iz Radizela. "Odvisno je, v katerem prodajnem segmentu si. Če je tvoje vino na trgovski polici, je zunanjost pomembnejša, saj smo ljudje izrazito vizualna bitja. Če vsebina ne sledi videzu, kupec naslednjič zagotovo ne bo posegel po tvoji steklenici. Zato pomembno je oboje."

V Sloveniji so pomembni tudi drugi dejavniki, dodaja. "Smo zelo majhna država, v kateri vsak pozna vsakega, zato je pri nas pomemben tudi oseben stik." Kje je težje prodati vino, v Ljubljani ali v Londonu, ga še vprašamo. "Po moje v Ljubljani," odvrne po krajšem premisleku. "In sicer zato, ker je trg zelo zasičen, na njem pa imajo primat Primorci. Pri nas Štajercih je velika pomanjkljivost, da ne držimo bolj skupaj. Mnogi bi raje videli, da bi sosedu krava crknila, namesto da bi skupaj pasla dve."