Svoje potrebe po informacijah o dnevnih dogodkih sem zreduciral na prebiranje prilog sobotnim izdajam dnevnih časopisov. Dnevno mi čas ne dopušča, da bi prebral dnevnike. Prav tako velikokrat nisem dovolj zgoden, da bi videl dnevnik. Na dnevni bazi se zato omejim na časopisje z mojega strokovnega področja. Kar se tiče ostalih novic, pa se tiste ki so res pomembne tako ali tako pojavijo tudi v tednikih in še to v zreduciranem formatu. Če se vmes kdaj zgodi kaj res pretresljivega, pa to zvem od drugih. Ta način mi zadošča in moram reči, da česa bistvenega še nisem zamudil.

Intervju z Rusom v Objektivu mi da razmišljati. Govori o upravljanju premoženja in odgovornosti vodstva podjetja. Ob menjavi vlade se v veliko državnih podjetjih zamenja vodstvo. Ali so te menjave upravičene ali ne, politično obarvane ali ne, osnovane na strokovnih kriterijih ali ne; o tem se ne nameravam opredeljevati. Dopuščam, da si vsak o tem ustvari svoje mnenje. Bistvena je odgovornost. Vlada dobi mandat in med drugim tudi odgovornost za upravljanje državnega premoženja med katerega sodijo tudi podjetja v državni lasti. Vlada ni lastnik teh podjetij. Lastniki smo državljani Republike Slovenije. Rus govori o sodnem primeru v ZDA, ki je spremenil način korporativnega upravljanja podjetij. Lastniki podjetja so tožili nadzorni svet za neprofesionalno (ne neuspešno!) prodajo podjetja. Sodišče je nadzornemu svetu naložilo več deset milijonsko kazen. Saj so za svoje neprofesionalno normalno odgovorni.

Porodi se mi zanimiva ideja. Preslikajmo to na hipotetičen primer v Sloveniji. Imamo nov nadzorni svet podjetja v državni lasti. Nadzorni svet je telo, ki uveljavlja interese lastnika to je nas državljanov. Ta nadzorni svet seveda poskrbi, da ima to podjetje vodstvo, ki mu zaupa, saj napram lastniku sprejema odgovornost za dejanja vodstva. In recimo, da bi to podjetje zaradi namernih nestrokovnih potez vodstva zabredlo v slabo situacijo ali celo v stečaj. V tem primeru je seveda lastnik oškodovan. Lastnik bi lahno v tem primeru – če potegnemo paralele s primerom iz ZDA – za odgovornost toži svoje predstavnike t.j. nadzorni svet.

Vprašanje je, ali v Sloveniji lahko najdemo tak primer. Gotovo pa je, da bi s takim precedenčnim primerom tudi v Sloveniji dosegli korak naprej na področju korporativnega upravljanja državnega premoženja.

22:00. Logout.