Največje slovenske banke so v težavah zaradi velikega obsega slabih posojil. Kljub naporom lastnikov - v primeru NLB in NKBM, ki sta bili pod drobnogledom evropskega bančnega regulatorja, je to država - da z dodatnim kapitalom izboljšajo kapitalsko ustreznost, ostaja slovenski bančni sistem med najbolj obremenjenimi v regiji srednje in vzhodne Evrope, navajajo analitiki.
Primerjave slovenskega in španskega bančnega sistema so oživele, potem ko je Španija prosila za pomoč EU za sanacijo bančnega sistema in potem ko so se pojavila ugibanja, ali je naslednja v vrsti Slovenija. Slovenska vlada je ob tem svojim bankam priskrbela pomoč ter zagotovila, da za pomoč območja evra ne bo zaprosila.
Če se stanje ne bo izboljšalo, bi lahko slovenska vlada vseeno zaprosila za pomoč, menijo analitiki. Vendar ne pričakujejo, da se bo to zgodilo kmalu, saj je po njihovem mnenju smiselno, da Slovenija počaka na razplet španske zgodbe in se na podlagi vseh podatkov odloči, kako bo postopala.
Če bi Slovenija zaprosila za pomoč bančnemu sektorju, bi šlo pri tem za obseg 1,5 do dveh milijard evrov sredstev. To bi bilo, gledano skozi evropske oči, relativno malo, še navajajo analitiki RBI, ki je navzoča tudi v Sloveniji.