Čeprav ima bančne račune blokirane že od marca 2011, (nekaterim) upnikom ne plačuje več let, konec lanskega leta potrjena prisilna poravnava T2 pa bi mu morala prizadejati nekajdesetmilijonsko izgubo, je Gratel lani vsaj uradno posloval z dobičkom. Zakaj in predvsem kako se družba še naprej spretno izogiba insolvenčnim postopkom, smo v zadnjem času preverjali pri vodstvu in lastniku Gratela, a brez uspeha.

Zato pa več javno dostopnih podatkov potrjuje, da so to storili prek preprodaje terjatev med povezanimi osebami in podobnimi računovodskimi "triki". Ko je šel T2 v prisilno poravnavo, se je namreč izkazalo, da Gratelu (verjetno) dolgujejo okoli 65 milijonov evrov, njegovemu sestrskemu podjetju Lokainvest pa še dodatnih 7,7 milijona evrov. Ker terjatvi nista bili zavarovani, bi bili po načrtu sanacije telekomunikacijskega operaterja poplačani le 44-odstotno, pa še to nekje po letu 2020. Potemtakem bi moral Gratel v bilancah prikazati več kot 35 milijonov evrov izgube, kar bi ga pahnilo v insolvenčne postopke in preprečilo prostovoljno dogovarjanje glede prodaje 87-odstotnega deleža T2. Do njega je sicer prišel prav v okviru prisilne poravnave, z razlastninjenjem Zvona Ena Holdinga.

Toda Krčeva ekipa je očitno imela boljši načrt. Skoraj dve tretjini terjatev do T2, natanko 41,5 milijona evrov, je med letom 2011 s cesijo prenesla na podjetje Garnol, ki je bilo v Krčevi lasti, vendar do tedaj ni igralo pomembnejše vloge v njegovem poslovnem imperiju. Enako potezo je storila Lokainvest, ki je Garnolu prodala oziroma odstopila za tri milijone evrov terjatev do T2. Kot se je nato izkazalo, pa so Gratel s tem dejansko obvarovali insolventnosti. Garnol je namreč po novem dolgoročni dolžnik Gratela, ki pa je v svojih bilancah obdržal polno vrednost terjatev, "popravil" pa le tistih 24 milijonov evrov terjatev, kolikor jih še ima do T2. Gratel pa zanje ni oblikoval oslabitev, ampak je oblikoval le za dobrih 15 milijonov evrov kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev (vnaprej vračunani stroški), verjetno zato, ker je bila prisilna poravnava T2 pravnomočno potrjena šele februarja letos.

Koliko časa si je Gratel z opisanim manevrom kupil, ostaja neznanka, se pa njegov kapital lani ni zmanjšal. Prav nasprotno, s spremembo vrednosti zalog, ki je bila celo višja od čistih prihodkov od prodaje, je "pokril" odhodke in ustvaril 72.748 evrov čistega dobička, kapital pa povečal na natanko deset milijonov evrov. Ob tem ni nepomembno, da Garnol ni več v Krčevi lasti, temveč ga je za 500.000 evrov prodal Štefanu Krču, domnevno očetu.

Kot smo poročali v Dnevniku, so sodišča zaradi neporavnanih dolgov Krčevih podjetij, ki presegajo 30 milijonov evrov, v zadnjih dneh dovolila več izvršb, tudi na deležu v T2. Upniki, ki rubijo Krčeva podjetja in so izposlovali pravnomočne sklepe o izvršbi, so NLB (13,7 milijona evrov), Abanka Vipa (10,4 milijona evrov), Hypo (6,6 milijona evrov) in Gorenjska banka (2,07 milijona evrov), z malo nižjimi zneski pa tudi podjetji Meliora in Vodi Gorica ter Robert Remenih.