Po petih letih, odkar je tovrstna rabota ameriške obveščevalne agencije (CIA) v sodelovanju z mnogimi evropskimi vladami v letih od 2001 do 2005 postala tudi predmet zanimanja evropskega parlamenta (EP), še nobena članica EU ni opravila ustrezne in poglobljene preiskave očitanih kršitev na svojem ozemlju. To so v burni razpravi v torek znova ugotavljali člani njegovega odbora za državljanke svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki so sprejeli dopolnila in končno poročilo o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani Cie.
Gre za tako imenovano samoiniciativno poročilo, z njim pa so vse članice EU ponovno pozvali k temeljitim sodnim preiskavam in sprejemu politične odgovornosti za vpletenost v program izrednih vročitev terorističnih osumljencev Cii, o čemer se je od leta 2007 pa do zdaj po zaslugi raziskovalnih novinarjev in nevladnih organizacij nabralo še več neizpodbitnih podatkov o kršitvah človekovih pravic. Poslanci EP pri tem ugotavljajo, da se vlade članic EU ob zahtevah za preiskavo teh kršitev praviloma sklicujejo na državno tajnost in nacionalno varnost, zato so jih pozvali, naj to prakso prenehajo.
"Informacije in podatki, ki smo jih pridobivali in obravnavali v času priprave poročila, številna zaslišanja strokovnjakov za človekove pravice, pravnih zastopnikov žrtev in žrtev samih predstavljajo jasen indic, da so bile vse države članice EU posredno ali neposredno vpletene v skrivni program obveščevalne agencije Cia. Tokrat nismo zgolj preiskovali dejstev, ali so države članice gostile nezakonite ujetnike, gostile tako imenovane črne lokacije in dovoljevale pristanke letal z nezakonitimi ujetniki, temveč smo ugotavljali tudi, ali je mogoče državam članicam pripisati posredno in kolektivno odgovornost.
"Odgovor je jasen. Države članice EU, ki so hkrati tudi članice zveze Nato, so bile seznanjene z delovanjem programa, v okviru katerega je prišlo do ene najhujših in največjih kršitev človekovih pravic na območju Evrope v mirnem času," je ob tem dejala poslanka EP in poročevalka v senci Tanja Fajon. Pri tem je prepričana, da je treba sporno delovanje Cie na evropskih tleh sprejeti kot lekcijo, ki se ne sme nikoli več ponoviti, za kar mora EU zgraditi usklajen, učinkovit in temeljit demokratičen nadzor pri vprašanjih čezmejnega ravnanja držav članic.
Skrivanje letalskega prometa
Cia je od terorističnega napada na ZDA septembra 2001 pa do konca leta 2005 po doslej zbranih podatkih opravila vsaj 1245 poletov v evropskem zračnem prostoru in z nekaterih evropskih letališč, pri čemer pa ni znano, ali je v vseh primerih šlo za tako imenovane izredne izročitve domnevnih terorističnih osumljencev. Najprej sta bili pri teh aktivnostih najbolj izpostavljeni Poljska in Romunija, kasneje tudi Litva in od držav zunaj EU Makedonija, izkazalo pa se je, da je krog držav, ki so sodelovale v spornem Ciinem programu, mnogo širši. Organizacija Reprive, ki globalno nasprotuje smrtni kazni in tajnim zaporom, se je skušala lani do jasnejše slike dokopati s podatki o vseh poletih letal v omenjenem obdobju, ki jih za večino evropskih držav vodi tudi Eurocontrol, a je bil rezultat bolj pičel. Podatke o letih so zagotovile zgolj Danska, Finska, Nemčija in Irska ter zunaj EU Norveška in (zanimivo) ZDA, ki so omenjeni organizaciji lani novembra dostavile informacijo o več kot 27.000 zabeleženih letih za mukotrpno brskanje za tistimi, ki bi lahko bili del Ciinega programa izrednih izročitev v evropskih državah. Reprieve je za te podatke naslovil prošnjo na 67 držav po svetu, večini pa se nanjo ni zdelo vredno niti odgovoriti. Slovenija je pristala v skupini držav, ki teh podatkov za zahtevano obdobje od 2002 do 2006 niso več hranile, medtem ko so Švedska, Kanada in Portugalska dajanje informacij o letih in preletih z njihovega ozemlja oziroma zračnega prostora zavrnile. Ker po mnenju Reprieva in tudi organizacije za pravico do informacij javnega značaja Access Info Europe ni nobenega razloga, da podatki o takratnem letalskem prometu ne bi bili javni, je (mimo tega, da se ponekod, kot v primeru Slovenije, po petih letih brišejo) jasno, da je mogoče iz njih izluščiti še kakšno sodelavko v Ciinih izrednih prevozih. V molk so se tako na primer zavile tudi članice EU Avstrija, Italija, Francija, Latvija in Španija ter med drugimi Islandija, Turčija in Albanija.
