Družbenokoristno delo je kot oblika nadomestne kazni po podatkih pristojnih zelo aktualno, kar gre pripisati visokim globam in vse slabšemu finančnemu stanju ljudi. V zadnjem času je takšnih, ki se odločijo za nadomestno kazen, samo v Ljubljani vsako leto okoli tisoč, pravi koordinatorica za ljubljansko regijo Gordana Čižman. "Ta možnost v zakonodaji obstaja že od leta 1995, bolj načrtno in intenzivno smo se s tem začeli ukvarjati leta 2005. Takrat je bilo primerov za vzorec, v naslednjih letih pa smo beležili več kot 500-odstotni porast." Po njenih besedah se za takšno alternativo največkrat odločajo prekrškarji, ki jih globe doletijo zaradi neupoštevanja prometnih predpisov, manj pa obsojenci, ki se na ta način lahko izognejo zaporni kazni. A je tudi tega vse več, pove Liviana Lesar iz Centra za socialno delo Ljubljana Šiška. Približno tri četrtine obsojencev, ki za to zaprosijo, dobijo soglasje senata. Njihovi grehi so najrazličnejši, od gospodarskih prekrškov, nasilja v družini do agresivnega obnašanja. Senat je najbolj selektiven pri odvisnikih in prekrških, ki so povezani s preprodajo drog, še doda Lesarjeva.

Dolge čakalne vrste

O tem, kje bo posameznik opravljal svojo dolžnost, odločajo centri za socialno delo. Lesarjeva poudarja, da je to najbolj strokoven in zahteven del procesa, pri katerem predvsem upoštevajo delovne navade in lastnosti posameznika. "Nekoč smo na primer imeli prekrškarja, ki je bil po poklicu vzgojitelj, zato smo ga seveda napotili v vrtec."

V ljubljansko mrežo je trenutno vključenih 84 izvajalskih organizacij. To so lahko vsi javni zavodi in vse neprofitne organizacije. "Ljudi največkrat napotimo v domove za starejše občane, kjer opravljajo vzdrževalna dela, v društva, ki se ukvarjajo s posebnimi skupinami ljudi, tudi v vrtce," pravi Čižmanova in dodaja, da je delavcev veliko več, kot je dela, zato nastajajo dolge čakalne vrste. Moti jo predvsem to, da se Mestna občina Ljubljana še vedno ni vključila v mrežo. "Čeprav bi morali kot lokalna skupnost sami poslati nabor možnosti za izvajanje družbenokoristnega dela." Na ljubljanski mestni občini niso povsem prepričani, kje se je zataknilo, saj se jim ideja zdi dobra. Obljubili so, da bodo "preučili možnosti sodelovanja".

Včasih neučinkovito

"Ne samo da je za prekrškarje dobro, da imajo alternativo plačevanju visokih glob, ampak ima delo zanje tudi druge pozitivne učinke. Veliko je denimo takšnih, ki so dolgotrajno brezposelni in prav na ta način se spet znajdejo v delovnem okolju in se vključijo v družbo," pravi Čižmanova. Lesarjeva ob tem sicer opozarja na fenomen povratnikov. Vsi res niso problematični, gotovo pa jih kakšna tretjina že kar samodejno zaprosi za družbenokoristno odplačevanje globe. V teh primerih je tovrstno delo gotovo neučinkovito, tudi z vidika države, ki mora v proračunu zagotoviti sredstva za vhodne stroške. Ti pa velikokrat presegajo višino globe, poudarja Lesarjeva.

Malo drugače je pri zapornih kaznih. Na ministrstvu za pravosodje pravijo, da podpirajo in spodbujajo alternative, saj po njihovem kratke zaporne kazni ne dosegajo svojega namena, "hkrati pa gre tudi za milejša kazniva dejanja, ki ne zahtevajo nujno izločitve storilca iz družbe". Zato so poenostavili in skrajšali sodne postopke in razširili možnosti alternativ. Čižmanova se strinja: "Osebe se na ta način izognejo izločitvi iz družbe in družine, ni jim treba pustiti službe ali prekiniti šolanja, izognejo se tudi stigmatizaciji." Res pa je, da zagovorniki obdolžencev pogosto sploh ne seznanijo s to možnostjo. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti dodaja, da tudi "sodniki včasih hitreje rešijo zadevo z določitvijo pogojne oziroma kar zaporne kazni, sploh če so obremenjeni z normami".

Nadomeščajo zaposlene

Zdi se, da so tovrstne delovne sile najbolj veseli v izvajalskih organizacijah. Včasih celo tako zelo, da prekrškarja kar - zaposlijo! V vsakem primeru "družbenokoristniki" ostajajo pomemben del kolektiva in pomembno prispevajo k delovnemu procesu. Magda Justin iz Zaposlitvenega centra Zarja pravi, da v tem obdobju širitve in uvajanja novih sodelavcev prav tisti, ki opravljajo tovrstno delo, ključno prispevajo k zagotavljanju storitev naročnikom del, med katerimi je, mimogrede, tudi podjetje Akrapovič. "V vsakem trenutku imamo vključene dve ali tri takšne osebe, sprejemamo pa tudi tiste, ki imajo sami težave z odvisnostjo ali so delno ovirani," pravi Justinova. "Ravno to delo jih včasih spodbudi, da gredo v program zaposlitvene rehabilitacije in se prek tega vrnejo k nam."

Eva Verdnik z ljubljanskega Rdečega križa pove, da so imeli lani trinajst oseb, ki so opravile 2206 ur dela. V organizaciji se že kar zanašajo na tovrstno pomoč in imajo na ta račun celo enega zaposlenega manj. "Ti ljudje torej niso neki strošek, ampak pravzaprav prinašajo koristi in dobiček," poudarja Verdnikova. Po njenem mnenju je družbenokoristno delo dobro tudi za rehabilitacijo v družbo, saj so prekrškarji in obsojenci pri njih soočeni z zelo težkimi razmerami. Ravno zaradi strukture uporabnikov pa morajo zelo paziti na to, kakšne osebe sprejmejo.

Večina je s tem delom zadovoljna

Zadovoljni so ne nazadnje tudi prekrškarji in obsojenci. "Povemo jim, da imajo obveznosti in da se morajo prilagajati pravilom, ki veljajo za zaposlene. In tudi se," pravi Verdnikova. Vsaj v večini primerov. V primeru dveh gospodov, s katerima smo se pogovarjali, prav gotovo. "Zaradi vožnje pod vplivom alkohola bi moral plačati med 600 in 700 evri kazni. Nimam denarja, zato sem prosil za opravljanje družbenokoristnega dela. Zdaj delam na Rdečem križu, kjer večinoma pripravljam in delim pakete," pojasnjuje sogovornik, navdušen nad sodelavci in zaupanjem, ki mu ga izkazujejo. "Komaj čakam, da grem na delo. Vsak dan sem tam!" Tudi drugi, ki je dobil kazen zaradi prekoračitve obratovalnega časa lokala in zdaj dela v zaposlitvenem centru Zarja, ima podobno izkušnjo. "Super mi je," pravi.

Eden od fantov, ki je obrezoval drevje ob Savi, medtem ni bil tako navdušen. Ko smo ga vprašali, kakšno kazen odplačuje, je pojasnil, da je s taksijem prekoračil hitrost in prevozil križišče pri rdeči luči. Zakaj? Ker je svojo stranko peljal na urgenco. Imela je srčni napad.