Dolgo zapuščeni vrtički pred zaporniškimi zidovi na Povšetovi, na katerih so zaporniki pred nekaj desetletji že pridelovali zelenjavo za zaporniško kuhinjo, so lani avgusta ponovno zaživeli. Mednarodna skupina prostovoljcev zavoda Voluntariat je takrat s pomočjo nekaterih zapornikov uredila zapuščene zelene površine v okolici zapora ter postavila vrt z dvema gredicama po načelih permakulture, kjer so zaporniki začeli gojiti zelenjavo. "Projekt Vrt na Povšetovi je nastal čisto naključno, ko smo v Ljubljani iskali primerne površine, da bi našo permakulturno delavnico preselili iz učilnice v naravo," je pojasnil Urban Presker iz zavoda Voluntariat.
Vrt predstavlja svobodo
Letos je zavodu s pomočjo Ekologov brez meja in ljubljanskega Zavoda za prestajanje kazni zapora uspelo pridobiti še sredstva v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji, ki bodo zadostovala za 15 mesecev dolg projekt, znotraj katerega nameravajo prenoviti rastlinjak in vrt dokončati.
Zaporniki tako vsaj trikrat tedensko pridno vrtnarijo, vsako sredo pa jim na pomoč priskočijo tudi prostovoljci. "Motivacije med varovanci za zdaj ne manjka in letos se je izoblikovala skupina štirih, ki na vrtu redno pomaga," je zadovoljstvo izrazil Presker. Dve uri med vrtnimi gredicami na drugi strani zidu namreč za zapornike pomenita svobodo. Tistim, ki poprimejo za vrtno orodje, se dvourni izhod podaljša za dodatne tri ure, delu ob sredah pa pogosto sledi tudi kakšna malica, ki običajno ni na zaporniškem jedilniku. "Na vrtu imam svobodo. Lahko grem ven, pridelujem zelenjavo in čas mine hitreje, kot če si neprestano zaprt," je povedal Borut, eden izmed treh varovancev na Povšetovi, ki so včeraj urejali gredice, in dodal, da so si naloge, ki jih je treba opraviti, med seboj že razdelili, tako da ima vsak svoje obveznosti. Trud se je že poplačal in zaporniki so tako lahko med drugim poskusili paradižnik, papriko, zeleno solato in zelje, ki so jih pridelali sami. "Solata, ki jo pridelamo tukaj, bolj tekne od kupljene," je priznal Borut.
Za zdaj na vrtu pridelana zelenjava še ne zadostuje potrebam kuhinje v zaporu, kjer je nastanjenih približno 200 varovancev. "Vendar upamo, da bo v prihodnje zelenjava vsak dan popestrila jedilnik in posledično zmanjšala tudi stroške zavoda," je optimističen Presker.
Veščine, ki bodo prišle še prav
Ker številni na Povšetovi prestajajo krajše kazni in so zato hitro na prostosti ali premeščeni na odprti oddelek na Igu, med vrtičkarji skoraj nihče ne ostane dlje časa. Zato na Voluntariatu razmišljajo, da bi kakšno gredico uredili tudi na Igu, kjer vrta še nimajo, in bi zaporniki lahko nadaljevali s pridobljenim znanjem. "Poskušali smo se dogovoriti, a ker imamo tukaj odlično skupino, smo zaenkrat vse moči usmerili na vrt na Povšetovi. Morda prihodnje leto," napoveduje Presker. S tem bi bili pobudniki projekta še korak bliže začrtanemu cilju, da se vrtnarjenje varovancev na Povšetovi uveljavi kot primer dobre prakse in razširi na različne ustanove zaprtega tipa.
Mirjam Kopše, vodja vrtnarske delavnice, ob tem upa, da bodo veščine vrtnarjenja zapornikom prišle prav tudi, ko bodo ti na prostosti, "da bodo zaporniki, predvsem tisti mlajši brez poklicev in končanih šol, lahko s pomočjo dela na zaporniškem vrtu kmalu pridobili tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja vrtnarstva, ki jim bo pomagala pri iskanju zaposlitve".
