Njen zastopnik, odvetnik Andrej Pitako, pa je dejal, da njen primer ni osamljen. Poravnave ob napakah pri zdravljenju so v Sloveniji kljub vse pogostejšim in vse višjim odškodninam, ki jih prisojajo sodišča, še vedno le izjema. Naše povpraševanje je pokazalo tudi, da bolnišnice še vedno nimajo pregleda nad usodo odškodninskih zahtevkov svojih pacientov. Te preprosto predajo zavarovalnicam in se zanje ne zanimajo več.
Kraljestvo zavarovalnic
Interni strokovni nadzor v UKC Ljubljana je v primeru Irene Volkner, na katero je kirurg Seyedu Yousef Ardebili po diagnozi in napovedi operacije pozabil, pokazal napake in nepravilnosti. Bolnici so se letos pozimi opravičili in napovedovali mediacijo glede odškodnine. Kje se je zataknilo, v bolnišnici za zdaj niso razkrili. "Odškodninski zahtevek pacientke Irene Volkner smo, tako kot tudi vse druge škodne primere, odstopili v obravnavo zavarovalnici Adriatic Slovenica, ki primer še vedno obravnava," so pojasnili v največji slovenski bolnišnici.
Glede na pogoje za zavarovanje odgovornosti mora bolnišnica obravnavo škodnih dogodkov prepustiti zavarovalnici. Zato UKC Ljubljana zahtevkov ne sme prepoznati kot upravičene, saj o tem presoja zavarovalnica. Tako v UKC nimajo niti podatkov, ali se je zavarovalnica lani in letos poravnala s katerim od oškodovancev. Prav tako ne vedo, koliko je odštel
Tudi v drugih bolnišnicah usode odškodninskih zahtevkov svojih pacientov ne spremljajo. Odgovora UKC Maribor o odškodninah še nismo prejeli, v tretji največji bolnišnici, SB Celje, pa tako kot v ljubljanskem UKC zatrjujejo, da nimajo podatkov o odškodninah po posameznih letih. Prav tako ne vedo, kakšnemu številu odškodninskih zahtevkov je zavarovalnica ugodila. Strinjajo se le, da je poravnav, o katerih odloča zavarovalnica, zelo malo, za zavarovanje poklicne odgovornosti pa plačujejo letno premijo 155.000 evrov.
Direktorica novomeške splošne bolnišnice Mira Retelj je pojasnila, da je lani in letos sodišče zaradi napak pri zdravljenju v njihovi bolnišnici odškodnino prisodilo v treh primerih. Pri tem je šlo za dogodke iz minulih let, višina izplačanih odškodnin pa znaša od približno 15.000 do 50.000 evrov. Pravdni postopki, ki so se začeli lani in letos, še niso končani, je dodala Retljeva, podatkov o morebitnih poravnavah pa nimajo. Tudi v primeru novomeške bolnišnice o tem odloča zavarovalnica.
Največji problem pri odškodninskih zahtevkih je vztrajno zanikanje napak in zavračanje odgovornosti v bolnišnicah, meni odvetnik Tomaž Avsenik. Včasih bi se v bolnišnicah celo strinjali z odškodnino, a le tako, da ne bi hkrati priznali, da so ga polomili, opaža Avsenik. Če tega priznanja ni, se tudi zavarovalnice nočejo dogovoriti za odškodnino, zato so poravnave izjemno redke. Tudi v sodnih postopkih pa se težave z ugotavljanjem napak nadaljujejo.
"Izvedenci se pogosto nočejo jasno opredeliti, ali je bila napaka storjena ali ne. Še zlasti se izogibajo temu, da bi kot napako opredelili nedejavnost zdravnika, zaradi katere pride do zamud pri zdravljenju. Sam sem na primer zastopal pacienta, ki ga 36 ur po sprejemu v bolnišnico z bolečinami v trebuhu nihče ni pogledal. Šele po 36 urah, ko so bile bolečine še hujše, so opravili ultrazvočno preiskavo in ugotovili razlit slepič. Bolnik je bil v smrtni nevarnosti, zato je sledila urgentna operacija. Po operaciji so se pojavili zapleti in potrebna je bila še ena operacija, zatem pa več mesecev zdravljenja. Bolnišnica v poravnavo ni privolila, zato smo nadaljevali pred sodiščem. Izvedenec je ocenil, da se zdravnik avtonomno odloča, kaj bo počel, ni pa se opredelil do tega, da ni zdravnik počel nič. Kljub temu je bila bolniku na koncu prisojena odškodnina zaradi strokovne napake, ker smo dokazali, da niso 36 ur opravili nobene večje preiskave," je ponazoril Avsenik.
Predsednik prvostopenjskega razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije Brane Mežnar se zavzema, da bi vzpostavili enotna navodila bolnišnicam glede poravnav. Želi si, da bile te pogostejše in hitrejše, opozarja pa, da pri odškodninskih zahtevkih pogosto ne gre za "klasično" strokovno napako. "Če zaplet nima elementov strokovne napake, zavarovalnice komplicirajo pri odškodninah. Strokovna napaka se zgodi, ko nekdo ne stori nečesa, kar bi moral, zaplet pa, ko bolnik škodo utrpi, čeprav je bilo vse narejeno prav. Tudi če gre za zaplet, pa ima lahko bolnik zaradi njega težave in je do odškodnine upravičen. Zavarovalnice bi morale biti bolj elastične. Ovira za poravnavo so lahko tudi nerealno visoki odškodninski zahtevki, poleg tega pa bolnišnice zahtevke prepuščajo zavarovalnicam in se z njimi nočejo več ukvarjati," je dejal.
Sistem bi moral biti po Mežnarjevih besedah v nasprotju s sedanjim neredom usmerjen tako, da bi bolnik čim prej prišel do primerne odškodnine. Država bi morala zato po njegovem poskrbeti za sistemske ukrepe, s katerimi bi k poravnavam spodbudila vse: oškodovane paciente, bolnišnice in zavarovalnice.
