Na trgu surove nafte tako še zdaleč ne vladajo tako volatilne razmere, čeprav so bili zadnji meseci praviloma obarvani v rdeče, cene pa so se spet znižale krepko pod mejo 100 dolarjev za sodček in so od rekordov iz leta 2008 oddaljene že skoraj za 50 odstotkov trenutne vrednosti. Majhna je tudi verjetnost visoke rasti cen pred občutnejšim okrevanjem svetovnega gospodarstva, čeprav se napovedi analitikov o prihodnjih tržnih gibanjih močno razlikujejo.

Zaostrovanje gospodarske krize

Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) za letos napoveduje zmanjšano porabo kot posledico upočasnjene rasti industrijsko razvitih držav, kar bo imelo negativne učinke tudi na razvoj na Kitajskem ter v Indiji, in prav ponovno zaostrovanje krize je bil tudi glavni dejavnik nedavnih padcev cen. Obenem se ponovno krepi tudi izvoz nafte iz Libije, kjer bi lahko po koncu državljanske vojne polno proizvodnjo dosegli že prihodnje leto. Nezanemarljivi pa so tudi pritiski na ponudbeni strani. Spet se namreč zaostrujejo napetosti med Iranom na eni ter EU, ZDA in Izraelom na drugi strani. Evropski embargo na iransko nafto, ki je izjemnega gospodarskega pomena za državo, je Teheran dojel kot grožnjo nacionalnim interesom in ta teden ponovno napovedal blokado strateško pomembne Hormuške ožine, skozi katero potuje kar petina vse načrpane svetovne nafte. Ostre sankcije Zahoda pa so očitno že obrodile prve sadove, saj je bil Iran primoran zmanjšati proizvodnjo na ravni, ki so najnižje v zadnjih dveh desetletjih. To bo povzročilo tudi večmilijardni izpad naftnih prihodkov. Razmere so zaostrene tudi na Norveškem, kjer so oblasti šele pet pred dvanajsto prekinile 16-dnevno stavko zaposlenih v naftnem in plinskem sektorju. Nezadovoljni naftni delavci so zaradi pokojninskega spora grozili, da bodo s stavko popolnoma zaustavili vso naftno industrijo in s tem državi povzročili za več kot 200 milijonov evrov gospodarske škode na dan. Dobava energentov Evropi sicer ni bila resno ogrožena, skrbi pa so povzročale zlasti negativne posledice ugledu Norveške kot varne dobaviteljice energentov.

Prekinitve dobavne verige

Svetovni naftni trgi so sicer v preteklem letu doživljali kar precej pretresov, saj je bila zaradi mednarodnih političnih napetosti, arabske pomladi in afriškega piratstva svetovna dobava nafte pogosto motena. V prihodnje naj bi se stanje vendarle normaliziralo, tudi morebitni popolni embargo iranske nafte pa naj bi po mnenju poznavalcev lahko kompenzirali s povečano proizvodnjo preostalih naftnih držav. Odgovor na vprašanje, kam bodo šle cene energentov v nadaljevanju leta, tako ostaja v zraku. Spodbuden je podatek, da bo indeks S&P GSCI, ki je izračunan na podlagi tržnih cen glavnih skupin surovin in energentov, letos že peto leto zapored presegel donosnost ameriškega delniškega trga, kar pomeni, da trend močnega povpraševanja s strani držav v razvoju še ne popušča. Največji potencialni nevarnosti pa še vedno predstavljata evropska dolžniška kriza in morebitne javnofinančne težave ZDA. Optimistični analitiki napovedujejo, da zahodne države kljub vsemu ne bodo imele pretiranega negativnega vpliva na energetske trge. Ravno nasprotnega mnenja pa so tisti najbolj pesimistični, ki napovedujejo še dodatno zaostrovanje evropskih in ameriških težav, kar naj bi v prihodnje močno prizadelo tudi gospodarsko rast držav v razvoju in povzročilo še hujšo globalno recesijo.

Nafta ali alternative?

Še bistveno zahtevnejše je seveda napovedovanje cenovnih trendov za oddaljeno prihodnost, saj pridejo tu v igro nešteti dejavniki. Srednjeročno bo cena nafte v veliki meri odvisna od razmerja med odkritji novih razpoložljivih zalog in umirjanjem proizvodnje z namenom stabilizacije cen. Na dolgoročnejši trend pa bodo vplivali hitrost razvoja vse pomembnejšega alternativnega načina pridobivanja nafte iz skrilavca, število odkritij novih nahajališč in še posebno različni državni energetski programi, saj si številne države prizadevajo za smotrnejšo porabo naftnih derivatov. Prav tako razvite države že dolgo vlagajo v razvoj in uvajanje alternativnih, obnovljivih virov energije tako v energetiki in industrijski proizvodnji kot v avtomobilski panogi, kar bo v prihodnjih desetletjih bržkone dramatično spremenilo svetovni energetski zemljevid.