Z enim očesom vedno v Planici

Manjka mu olimpijska medalja in neuspeh na OI je morda razlog, da je trenerstvo opustil. A neločljivo je ostal povezan s smučarskimi skoki. Kot direktor Centra šolskih in obšolskih dejavnosti je "zgradil" center v Planici, kot direktor Zavoda za šport Planica pa gradi Nordijski center Planica. Hkrati je funkcionar v Slovenski smučarski zvezi v strokovnem odboru in v mednarodni smučarski zvezi v komisiji za razvoj skakalnega športa. Kakih pet koncev tedna je tehnični delegat na tekmah svetovnega pokala, vsaj tolikokrat strokovni komentator na nacionalni televiziji. Sredi največje vročine iz svoje pisarne v desetem nadstropju stavbe "Slovenijalesa" čisto zares ne vidi v Planico, a je v dolini pod Poncami namestil kamero in je tako z enim očesom ves čas na gradbišču.

Kako kaže z gradnjo Nordijskega centra? Na ekranu vidim, da imata obe veliki skakalnici že prav lepo podobo.

Gradnjo smo razdelili na skakalni in tekaški del. Skakalni je vreden 25,3, tekaški pa 18,4 milijona evrov. Zaradi geoloških presenečenj na gradbišču smo nekoliko v zaostanku, a nova velika skakalnica bo imela tehnični pregled konec avgusta. Ker bo pokrita s plastiko, jo bodo prvi skakalci preskusili še letošnjo jesen. Celoten skakalni del z vsemi manjšimi skakalnicami, obnovljeno letalnico in ureditvijo okolice ter drugih objektov bo končan oktobra prihodnje leto. Težje je s tekaškim delom, kjer tečejo postopki razlastitve osmih lastnikov. Država je dokončno odobrila projekt, za kar imamo zagotovljen tudi evropski denar. Pričakujem, da bo tudi tekaški del zgrajen do konca leta 2014.

V dolini pod Poncami niste bili najbolj priljubljeni, sploh domačini radi rečejo kakšno pikro v smislu kaj nam bodo ti iz Ljubljane urejali našo Planico.

Domačini imajo vedno težave s tistimi, ki iz Planice v Ljubljano le odnašajo, prinesejo pa nič. Verjamem, da so se z mano že sprijaznili, ne nazadnje smo že pri gradnji olimpijskega centra pokazali, da znamo sodelovati z domačini, tudi službe so dobili. Nič nismo odpeljali, le dali smo nekaj lokalnemu okolju. Tudi pri nordijskem centru bo tako.

V Planico se bo torej vložilo ogromno denarja, kar mnogi upravičeno zagovarjajo, češ da gre za nacionalni ponos. Po drugi strani pa gre, če pustimo ob strani tekaški del, za šport, s katerim se lahko ukvarjajo izključno profesionalci oziroma mladi pod strokovnim nadzorom. Rekreativno se s tem športom pač ne moreš ukvarjati. Lahko pa se s košarko ali drugimi dvoranskimi športi, pa so zadnje čase, vemo, hude stiske z denarjem. Kakšen je vaš argument za vlaganje v Planico?

Nordijskega centra drugje kot v Planici ne moremo postaviti. Tisti, ki ga povezuje le z vrhunskim športom, ima težave. Vrhunski šport je za tak center reklamni del. Je dober za to, da se ljudje ukvarjajo s športom. In je dober za to, da bo v dolino privabil številne turiste. Ogled take velike znamenitosti, kot je letalnica v Planici, mora biti del obvezne turistične poti. Med letom imamo v Planici od 20.000 do 30.000 obiskovalcev. Pol jih pride z avtobusom, pogledajo svetovno čudo in se odpeljejo iz doline. Naš cilj je, da jih zadržimo za dalj časa. V Innsbrucku daje lokalna turistična organizacija skakalnico reprezentantom v brezplačno uporabo. Ker je to dodana vrednost za turiste.

In hodijo te treninge gledat, Avstrijci pa jim za to zaračunajo vstopnino. Prav tako ni res, da tak center ne bo namenjen širšemu športnemu udejstvovanju. Ne nazadnje se bo vsak rad povzpel na vrh skakalnice, če želi deliti občutek skakalca. Za to je treba premagati 200 metrov nadmorske višine. To je pa za mnoge že kar dobra rekreacija.

Kako neuspela kandidatura za nordijsko SP vpliva na potek projekta NC Planica?

O kandidaturi so lahko začeli razmišljati šele takrat, ko smo že začeli graditi. Neuspeh v Južni Koreji v ničemer ne vpliva na gradnjo. Mogoče je celo bolje, da lahko v miru vse naredimo tako, kot je treba. Ali bodo poskusili še enkrat, pa je treba vprašati novega predsednika Smučarske zveze Slovenije.
Vrniva se k skokom. Skakalni center imamo tudi v Kranju. Požrl je milijone, pa še vedno ni povsem dokončan. Večjih tekem se tam ne organizira, ko bo zgrajen center v Planici, bo kranjski čisto nekonkurenčen.

Kranj je zgrajen. Zgradili so ga takrat, ko je bila Bloudkova skakalnica v Planici že podrta. In je prišel zelo prav. Vprašanje tekem je vprašanje organizacijskega komiteja, ki pa ga v Kranju ne znajo sestaviti. Tudi v prihodnje je treba podpirati tako razvoj Kranja kot Planice. In tudi kakšno tekmo pripeljati v Kranj in kombinirati s Planico. Kranjska skakalnica je šolski center. Naredili smo velik strokovni preskok, ki ga mnogi radi zamolčijo, a se vidi po medaljah s svetovnih mladinskih prvenstev. Otrokom smo dali možnost, da hodijo v šolo, kjer je v neposredni bližini skakalni objekt.

Zato zdaj otroci po končani osnovni šoli ne bežijo v velik klub, ampak ostanejo v svojem, ob pomoči šolskega centra v Kranju pa so deležni najboljše strokovne oskrbe. Strategija SZS pa mora biti, da imamo tekme tudi v Kranju. Res pa je ta skakalnica nekakšen hibrid med majhno in veliko. Morda bi bilo bolje, če bi bila pet metrov krajša.

Ima ta šport prihodnost ali povedano v jeziku kapitalizma – je v skokih denar? Vi ste tudi tehnični delegat FIS na nekaterih tekmah. Ali so honorarji zelo visoki?

Uf. Za honorar dobim 100 švicarskih frankov na dan. Ne obogatiš, kajne? Sicer pa dober skakalec že skozi denarni sklad lahko dobi več denarja kot alpski smučar.

Ampak na vrhunski ravni bi lahko na prste obeh rok prešteli države, kjer imajo vrhunske skakalce. Poglejte samo ekipne tekme. Poenostavljeno. Tekmuje jih dobrih deset in potem dva popolna eksota izpadeta po prvi seriji, osem držav se pomeri med sabo in na koncu zmagajo Avstrijci.

To ni res. Gledano skozi zgodovino so bili prevladujoči že Japonci, Nemci, Skandinavci. Ko so naši osvojili medaljo v Calgaryju, je Avstrijci niso mogli. (Nato na prste šteje države, ki so v svetovnem vrhu in mu prstov ne zmanjka, op. p.). No, ja. Sem štel tiste, ki lahko dobijo ekipno medaljo. Sicer se pa sistematično s tem športom ukvarja 24 držav. Je pa res, da se eksotično s tem športom ne moreš ukvarjati. Ampak skoki so zagotovo globalno zanimivi. Odgovorne pri Eurosportu sem vprašal, zakaj prenašajo vse treninge, poskusne skoke, tekme, nato pa vse skupaj še ponavljajo. Odgovor je bil jasen in preprost. Skoki imajo najvišjo gledanost. Tudi ko gre za ponovitve tekem. Novoletna turneja je svetovna atrakcija, ki jo gledajo povsod po svetu.

Zanimivo je, da vas in zavod, ki ga vodite, javnost povezuje izključno s Planico. Pa to ni tako. Kakšna je vaša vloga v razvoju slovenskega športa?

Mi smo Zavod za šport Republike Slovenije s komercialnim dodatkom Planica. Poleg gradnje nordijskega centra se ukvarjamo s popolno informatizacijo slovenskega športa, izdajamo zbornik Šport v številkah. Izdajamo revijo Šport mladih in skrbimo za razvoj slovenskega športa med mladimi. Samo primer – pred leti je znalo plavati 70 odstotkov otrok, danes jih zna 93 odstotkov.

Dobro, kje pa potem najdete čas za udeležbo na tekmah kot tehnični delegat ali kot strokovni komentator na nacionalni televiziji? Gledalcu se zdi, da pri komentiranju tekem uživate. Radi javno izražate mnenja, ki jih drugi ne znajo ali pa ne morejo?

To delam zato, ker imam rad skoke. Po končani trenerski karieri sem želel obdržati stik s kolegi. Nisem pa hotel hoditi le na tekme in ob strani stati kot neki brezdelnež. Rad sem del tega cirkusa. Komentatorji so poročevalci, jaz pa sem tam zato, da ljudje izvejo kaj takega, česar sicer ne bi.