Komisar Rehn je konec minulega tedna v telefonskem pogovoru s Šušteršičem dobil dobil zagotovilo, da "kljub poročanju medijev in ugibanjem o nasprotnem Slovenija ne načrtuje prošnje za finančno pomoč", je danes za STA povedal komisarjev tiskovni predstavnik Simon O'Connor.

Vprašanje slovenske prošnje za pomoč danes ni na dnevnem redu evroskupine, pa tudi sicer je odgovor jasen - Slovenija ne bo zaprosila za pomoč, je Šušteršič zatrdil tudi ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov držav v območju evra.

V odzivu na navedbe virov pri EU, da so ugibanja glede slovenske prošnje za pomoč posledica "nerodne komunikacije", pa je minister priznal, da so bili pri komuniciranju nekoliko nespretni in preveč iskreni, kar so finančni trgi izkoristili za špekulacije.

"Komunikacija je res občutljiva zadeva. Morda smo bili nekoliko preveč iskreni in smo izhajali iz tega, da v času krize ne moreš biti v nič stoodstotno prepričan," je dejal minister in spomnil, da so nekatere države v preteklosti do zadnjega trenutka govorile, da ne bodo nikoli zaprosile za pomoč, potem pa so to storile čez noč.

"Očitno smo bili pri tem nekoliko nespretni. Je pa tudi res, da se zdi, da finančni trgi samo čakajo kakršen koli namig ali spodrsljaj, na katerega se lahko oprejo, ker del finančnih trgov očitno uživa v obdobju špekulacij," je še dodal Šušteršič.

Naraščanje zahtevane donosnosti na slovenske obveznice kljub zagotovilom, da država za pomoč ne bo zaprosila, pa je minister komentiral z besedami, da bo verjetno potrebno še kakšno zagotovilo z evroskupine. Sicer pa pričakuje, da se bodo razmere v nekaj dneh ali tednih umirile in da bodo uspeli s pojasnjevanjem, da je šlo le za nespretno komunikacijo, špekulacije ustaviti.

Slovenija izvaja program fiskalne konsolidacije, za kapitalsko ustreznost največje banke, Nove Ljubljanske banke, je storila veliko, banka je dokapitalizirana, tudi glede NKMB po ministrovih besedah ni dvoma, da jo bo mogoče dokapitalizirati.

Zato po Šušteršičevih besedah "ni razloga za nobeno paniko glede Slovenije". Prav tako ne potekajo nobeni pogovori o prošnji Slovenije za pomoč, je zatrdil.

Slovenija je sicer po ministrovih besedah že nekaj let v položaju, ko se lahko po eni strani šteje med stabilne države, saj je javni dolg sorazmerno nizek, javnofinančni primanjkljaj pa v povprečju območja evra.

A po drugi strani je zaradi gospodarskih rezultatov, nizke rasti in nekončanih strukturnih reform "vedno na meji tega, da jo lahko kdo ocenjuje tudi kot državo, ki je tvegana", je menil minister. "Doslej smo se uspeli temu izogniti, mislim, da se bomo tudi v prihodnje," je dodal.

Šušteršič se je sicer danes v Bruslju sestal s komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio. Pogovarjala sta se o korakih, ki bodo sledili dokapitalizaciji NLB. Slovenija mora, potem ko je komisija dokapitalizacijo začasno odobrila, predložiti načrt prestrukturiranja, je povedal tiskovni predstavnik Almunie Antoine Colombani.

Šušteršič pa je še pojasnil, da sta z Almunio govorila o tem, kakšne so možnosti glede reševanja problema slabih terjatev v bankah. Slovenija mora po njegovih besedah v naslednjih šestih mesecih predložiti dokončen načrt prestrukturiranja NLB, nato pa ima za ureditev razmer časa eno leto, saj so co-co obveznice izdane za eno leto.