Tolikšne obveznosti iz naslova neplačanega DDV so namreč za seboj pustila podjetja Maxicom, Maxicom Ing. (danes Elite 99) in Maxicom Gradnje (danes Amtel), preden se je za njimi izgubila vsakršna sled in so nazadnje končala v stečaju.

Daleč najvišjo terjatev, več kot 24 milijonov evrov, je Durs prijavil v stečaju Maxicoma, ki se je na pobudo "avstrijske" Volksbank začel marca letos. Kudić je sicer podjetje kupil že leta 2003, v prvih poslovnih letih pa je Maxicom ustvarjal po "le" nekaj milijonov evrov prometa. Najbolj dejavno je bilo (zadnje) leto 2008, ko je vsaj po bilancah sodeč zabeležil več kot 20 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, na drugi strani pa prav toliko izstavljenih računov za opravljene storitve. Kmalu zatem se je njegova poslovna pot končala, saj je bilo lastništvo marca 2010 preneseno na Ciper. Ob začetku stečaja je bil Maxicom v lasti že omenjenega Maxicoma Ing.

"Na podlagi vseh dokazil, dokumentov, pričevanj, davčnih zapisnikov in davčnih odločb, ki sem jih prejel, je Maxicom deloval v smislu pridobivanja davčnih ugodnosti na podlagi neupravičenega odbijanja davka na dodano vrednost, zaradi česar so po mojih podatkih že vložene kazenske ovadbe zoper vse odgovorne in zato sam nisem posebej dodatno vlagal ovadb," je pojasnil stečajni upravitelj Maxicoma Simon Prelogar. Čeprav naj bi še konec leta 2008 razpolagal s premoženjem v vrednosti 20 milijonov evrov, ob tem pa imel še dobre tri milijone evrov poslovnih terjatev, je danes za njim ostalo slabih 350.000 evrov nepremičnin. Medtem je obveznosti za 28,6 milijona evrov.

Prelogar se je sicer obrnil na zadnjo direktorico Maxicoma Danielo Ibesko in še na dva njena predhodnika, ki so mu posredovali določene dokumente, vendar skoraj nič v zvezi s poslovanjem. Po odhodu Kudića so namreč opravljali vlogo "slamnatih" zastopnikov podjetja. "Tako sem dejansko vso dokumentacijo pridobil na podlagi poizvedb in s strani davčnega organa," je dejal Prelogar. Dvomi tudi, da bi bila v letu dni pred stečajem kakršna koli izpodbojna dejanja, saj so bile "vse sporne transakcije izvedene v letu 2010 in prej".

Če so omenjena tri Kudićeva podjetja prazna, pa se lahko Durs in preostali upniki nadejajo, da bi dobili kaj iz stečajnih postopkov edinih še preživelih podjetij - Maxicoma Hoteli (danes G. P. Hoteli) in Maxicoma Leasing. Prvo naj bi imelo za 118 milijonov evrov sredstev, drugo pa za 20 milijonov evrov, vendar gre za podatke iz izkazov za leto 2010, obenem pa obstaja upravičen dvom v njihovo resničnost.