Približno polovico bodo prispevale ZDA, pol milijarde dolarjev sam Afganistan, preostalo pa druge članice Nata in partnerske države. "Z ekonomskega vidika je ceneje (prispevati za afganistanske varnostne sile) kot skrbeti za svoje enote v Afganistanu," je dejal Janša. Dodal je, da je Slovenija zavezana ostati v Afganistanu do predvidenega skupnega umika.
Rasmussen je bil v Sloveniji drugič, tokrat v okviru rednih obiskov članic, ko dobijo novo vlado. Zahvalil se je za sodelovanje v misiji ISAF v Afganistanu in na Kosovu ter dejal, da "njen prispevek kaže, da lahko nanjo računamo kljub težkim gospodarskim časom".
Na majskem vrhu zveze Nato v Čikagu so članice sprejele tudi urnik prenosa odgovornosti za varnost na Afganistance. Slednji bodo sredi prihodnjega leta prevzeli odgovornost za bojne operacije na ozemlju celotne države, do konca leta 2014 pa bodo vsi tuji vojaki odšli. Operacija umika in odvoza vojaške opreme bo po besedah Rasmussena "logističen izziv". O njenih stroških ni govoril, ker so ti odvisni od vsake posamezne države, Janša pa je dodal, da je umik vedno manj zahteven od prihoda.
Premier in generalni sekretar sta govorila tudi o širitvi zavezništva. Slovenija je zagovornica politike odprtih vrat predvsem na Zahodnem Balkanu. Zavzema se, da bi Črna gora dobila vabilo na naslednjem vrhu predvidoma čez dve leti, Rasmussen pa pravi, da pot do članstva zahteva zaveze in težke reforme, ki pa "na koncu prinašajo koristi". Janša je tudi dejal, da je Nato "ključno orodje svetovnega miru, stabilnosti in varnosti" ter da Slovenija podpira še en mandat Rasmussena na čelu organizacije. Sedanji štiriletni se mu izteče prihodnje leto. Rasmussen se je sestal tudi s predsednikom Danilom Türkom in predsednikom državnega zbora Gregorjem Virantom, nato pa odpotoval v še eno Natovo članico z novo vlado, na Hrvaško.
