Slovenija bi do konca leta lahko potrebovala od tri do 3,5 milijarde evrov za dokapitalizacijo bank, sicer pa bo resnične potrebe slovenskih bank za krpanje lukenj v bilancah ugotovila revizija, ki ravno poteka, nadaljuje zagrebški časnik, ki se sklicuje na slovenske in mednarodne vire.

Med drugim navaja možnost, da bo Slovenija kot šesta članica območja evra prisiljena iskati finančno pomoč. Če jo bo dobila, bo zelo podobna pomoči, ki jo je prejela Španija, torej samo za banke, poudarjajo.

Obenem dodaja tudi izjave predsednika vlade Janeza Janše, da je nevarnost, da bi Slovenija postala "šesta črna ovca", odpravljena.

Banke so rakasta tvorba slovenskega gospodarstva

Časnik sicer poudarja, da so ravno največje slovenske banke rakasta tvorba slovenskega gospodarstva, ker ne posojajo denarja podjetnikom ali vsaj ne tistim, ki denar potrebujejo, temveč zgolj tistim, ki imajo najboljše kreditne bonitete. Tiste družbe, ki bi preživele krizo, če bi dobile posojila, pa zaradi nelikvidnosti ne morejo do kreditov.

Kaj se lahko Hrvaška nauči na primeru slovenske krize, se v ločenem prispevku sprašuje komentator časnika. "Prvo in osnovno, da državnih bank ni treba dojemati kot gonil gospodarstva," odgovarja.

Pri tem pojasnjuje, da so tri največje slovenske banke v državni lasti in za njihovo krizo ni možno obtožiti tujih lastnikov, ki bi prelivali dobičke na sedeže v tujini. Dodaja še, da so v slovenskem primeru "z bankami upravljali s pritiski in ne po načelih zdravega poslovanja".

Hrvaške banke se kopajo v denarju

Za razliko od slovenskih bank največjim bankam na Hrvaškem nikoli ni zmanjkalo likvidnosti. Kopljejo se v denarju in so večkrat rešile državo bankrota, izpostavlja komentator.

"Težava je v tem, da se je država pokazala kot varnejša stranka od zasebnih podjetnikov. Poslovna logika jih je vodila mimo tveganj, ki obstajajo v zasebnem sektorju. Za razliko od Slovenije denar ni izginil iz bank, je pa izginil iz podjetij," ocenjuje komentator.

Komentator še ugotavlja, da je kriza globoka v obeh državah. "Je nerešljiva brez radikalne spremembe koncepta vodenja države. Ob tem Slovenija ni ne boljša ne slabša kot Hrvaška, je samo drugačna," sklene komentator.