Vito Avguštin, Dnevnikov urednik in novinar

"V manjšem italijanskem letoviškem kraju pred Benetkami se poleti vsak večer nekaj dogaja na vsakem od šestih trgov: nekje nastopi folklornih skupin, drugje pevski večer italijanskega popevkarja, na tretjem trgu predizbor za miss Italije, pa naprej glasbena skupina, ki ves večer igra latinskoameriško glasbo, skupaj z desetimi animatorji, plesnimi učitelji tanga, sambe in salse, ki poučujejo zainteresirane… Povsod vse zastonj, in to tri mesece vsak večer. Mariborski Lent je fantastičen dogodek, tudi festivali v drugih mestih v Sloveniji so kakovostni, vendar trajajo od nekaj dni do nekaj tednov, vsak večer pa… Kaj bo lahko obiskal gost v Mariboru čez dva tedna, kaj se 'mu bo dogajalo'? Bo takrat grad oziroma Pokrajinski muzej zaprt tudi med tednom, ne le ob sobotah - kdo pa hodi na izlete ob koncih tedna?!

Slovenija je zanimiva in izjemna prav zaradi svoje raznolikosti na eni in majhnosti na drugi strani. Vse skupaj pa velikokrat zelo pokvari dejstvo, da javni prevozi niso vedno na ravni razvitih držav, kar se je pokazalo že ob nepopisnih težavah v eni od prejšnjih patrulj, ko je nastal pravi zaplet v vožnji z vlakom iz Ljubljane na Bled. 60 evrov za dve vozovnici iz Ljubljane v Maribor in nazaj tudi ni med najbolj ugodnimi možnostmi - avstrijske železnice ponujajo mladim, kot sta naša člana ekipe, dva meseca voženj z vsemi vrstami vlakov po vsej Avstriji za 39 evrov, Budapest special prodaja povratno vozovnico Ljubljana-Budimpešta za 49 evrov, na Dunaj se iz Ljubljane pripeljete s SparSchiene Wien za 29 evrov.

Glede hrane in jedilnika sem prepričan, da bo imel prof. Bogataj kar nekaj povedati, glede neprijaznega natakarja pa… To je pač usoda in neprijetna možnost, s katero se vsake toliko sooči vsak. Mislim, da gre na prvem mestu za dejstvo, da v lokalih v Sloveniji strežejo v glavnem tisti s študentskimi napotnicami in načeloma nimajo pojma o poklicu, ki je zahteven in za opravljanje katerega je treba kar nekaj znati in vedeti. Vzrokov je še več, vsekakor pa ne pomnim, da bi me v kateri od sosednjih držav podili iz lokala že v času, ko je bil odprt."

Drago Bulc, urednik na TV SLO in predsednik FIJET Slovenija

"Zelo sem vesel, da sta bila mlada izvidnika iz Makedonije z živahnostjo in splošnim vtisom o turistični ponudbi Maribora veliko bolj zadovoljna kot udeleženci Mednarodne akademije za mlade turistične novinarje, med katerimi sem bil tudi sam kot organizator kakšen mesec pred njunim obiskom. Takrat je bil Maribor kljub temu, da so v mestu ob Dravi že potekali dogodki v okviru Evropske prestolnice kulture, bolj zaspan. Seveda pa je ob Festivalu Lent utrip v Mariboru povsem drugačen kot običajno in s številnimi dogodki zadovolji ter navduši vse obiskovalce, še posebno mlajšo populacijo. Žal takšen utrip v 'štajerski prestolnici' traja samo dva tedna. Sicer bo letos prav zaradi mednarodnega projekta Maribor, evropska prestolnica kulture 2012 v drugem največjem slovenskem mestu živahneje tudi po Festivalu Lent in vsi si želimo, da bi tako ostalo tudi v prihodnjih letih. Sicer pa upamo, da bo Maribor Evropsko prestolnico kulture izkoristil za zgodovinski turistični preporod. Zaradi zgodovinske in kulturne dediščine in ponudbe v mestu, bližine Drave in Pohorja ter vinskih goric in ugodne geografske lege ter prometnih povezav ima Maribor zagotovo vse naravne in ostale danosti za razmah turizma. Zato iskreno želim, da bodo Mariborčani vse priložnosti, ki se jim ponujajo, znali tudi zgrabiti in izkoristiti."

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog

"Analiza tokratnih gostov in njunih vtisov spet potrdi, kako varljive so najrazličnejše ankete, ki so jih in jih še vedno izvajajo za merjenje turistične uspešnosti in drugih turističnih učinkov. Turiste seveda sestavljajo različne starostne in druge skupine. Zato sem bil kar nekoliko presenečen nad narodnostno in starostno izbiro gostov, ki sta si ogledala Maribor, tokrat tudi kot evropsko prestolnico kulture. Izbira gostov je bila namreč zelo pisana na kožo vsega tistega, kar Maribor ponuja, tudi brez EPK. Glede na njuno starostno sestavo seveda ne presenečajo zelo subjektivne ocene o 'prijaznih in gostoljubnih ljudeh' oziroma da se v Mariboru več dogaja kot npr. v Ljubljani. Ne vem sicer, zakaj je treba spet izpostavljati to razmerje, ki seje v to dolino šentflorjansko le negativna izhodišča. Ta spretno izkoriščajo parvenijski lokalni in regionalni politiki. Tokratna turista sta prišla z Balkana, zato me njuna stališča niso pretirano presenetila. Pravzaprav sem jih sprejel z velikim razumevanjem. Seveda pa težko sprejmem njune pohvalne besede o kulinarični ponudbi, saj sta se naša turista smukala le okoli projekcije njunega kulturnega okolja. Ali z drugimi besedami: spominjala sta me na tiste slovenske nergače, ki pravijo, da je npr. v ZDA oz. v New Yorku slaba hrana, čeprav velja to mesto za eno od prestolnic svetovne kulinarike in gastronomije. Vendar tudi to sprejmem z razumevanjem, saj devetnajst- in dvajsetletnik zares še nista presegla svojega žarnega okvira. Zato pa se popolnoma strinjam z njuno ugotovitvijo o ceni povratne železniške vozovnice, kar je le eden od segmentov siceršnje železniške zaostalosti Slovenije. V TIC ju je sprejela 'prijazna ženska srednjih let in ju nagovorila v tekoči angleščini'. Zares lepo priznanje za naše turistične uradnike. Po drugi strani pa grozljiva ugotovitev, da se moramo Slovani pogovarjati v angleščini (!). V nekdanji skupni državi Jugoslaviji smo namreč pogostokrat slišali, da se Slovenci in Makedonci menda najbolj razumemo in se tudi z lahkoto učimo obeh jezikov. Sicer upoštevam vročinske valove in njihov vpliv na razmišljanje, kar verjetno slabi medsebojno jezikovno razumevanje. Kdo bi se naprezal z jezikovnimi primerjavami, če pa nam je na voljo globalna angleščina. Naslednja ugotovitev njunega obiska v Mariboru, s katero se zagotovo strinjam, je ta, da je bil mariborski grad, kjer je muzej, v soboto zaprt. Ne bom se spuščal v podrobnosti, saj to ni le problem Maribora, ampak vse Slovenije. Odprtost in zaprtost kulturnih ustanov (muzejev, galerij, muzejskih zbirk) je verjetno eno temeljnih vprašanj 'magičnega' razmerja kultura - turizem. Prostorski okviri tega prispevka mi ne dopuščajo, da bi svoje poglede na to vprašanje podrobneje predstavil, predvsem tudi z vidika številnih evropskih in svetovnih primerov, kjer obiskovalci preživljajo v muzejih in galerijah sobote in nedelje. Hiša Stare trte na Lentu ju je navdušila, čeprav vsega tistega, kar je v njej, zares ne moremo imenovati 'vinski muzej'; vključno s črno-belimi fotografijami vinskih kraljic, ki delujejo bolj kot klasičen muzej narodnoosvobodilne borbe s slikami talcev. Gosta sta se povzpela tudi na stolp mariborske stolnice, ki je urejen v odlično razgledišče po mestu. Zares sem bil presenečen, ko sem prebral, da ju je tistih nekaj stopnic utrudilo. Morda se to sklada z analitičnimi ugotovitvami o psihofizični kondiciji sodobne mladine, ki presega rekorde v dolžini sedenja npr. v lokalih. Vendar jim tudi dolžina sedenja ne pomaga pri odkrivanju lokalnih in regionalnih kulinaričnih posebnosti. Te seveda niso 'mešano meso na žaru, pečen fižol in domače (pravilno hišno) varjeno zeleno pivo'. Tudi plačilo kruha na mizi ni nobena slovenska posebnost. Menim, da je plačilo več kot upravičeno, saj tudi s tem dajemo kruhu vso veljavo in enakovreden kulinarični značaj. Ne morem pa popolnoma razumeti njunega stališča do reakcije natakarja v čajnici Čajek (še ena znamenita gostinska pomanjševalnica!), ki jima je sredi dopoldneva poudarjeno povedal, da bodo čez 10 minut zaprli. Ali ni to značilen balkanski natakarski slog? Slog, ki ga uporabljajo natakarji - bogovi gostinstva na Balkanu! Turista Nikola in Kokan se bosta morala v prihodnje nekoliko bolj potruditi pri opisovanju in vrednotenju vtisov v krajih, ki jih bosta obiskovala. Če bosta pri tem temeljitejša in predvsem realna, kot sta bila v primeru Maribora, bosta lahko hitro razumela, zakaj ima meso v Makedoniji drugačen okus od mesa v Sloveniji, Mariboru ali kjer koli v svetu. Tudi o živahnosti mest in prijaznosti ljudi se bosta morala še marsikaj naučiti, predvsem pa se otresti naključnih sodb in vrednotenj na temelju nekaterih naključnih dogodkov."