Erjavec znižanje pokojnin obžaluje
Napoved je prišla precej nepričakovano, saj v drugi opozicijski stranki SD še dan pred tem o kakšni skupni interpelaciji niso nič vedeli. Včeraj je vodja njihovih poslancev Janko Veber retoriko zaostril in govoril celo o konstruktivni nezaupnici. A tudi z glasovi socialnih demokratov poslanci Jankovićeve PS ne morejo zrušiti katerega od ministrov, če še jim ne pridruži še kakšna od večjih strank vladne koalicije. Še manj lahko uspešno zrušijo Janšo in izvolijo novega predsednika vlade. Očitno v opoziciji bolj kot na to računajo na ugodne medijske učinke, ki bi jih lahko imela polemična razprava o interpelaciji v parlamentu.
Ali bi interpelacija koalicijo le še bolj utrdila ali pa bi poglobila razpoke v vladni koaliciji, je težko napovedati. Razpoke in trenja v koaliciji že zdaj obstajajo, vendar očitno niso tako globoka, da bi ogrožala njen obstoj. Začelo se je s posiljeno selitvijo tožilstva pod notranje ministrstvo, relativna neenotnost koalicije je tudi pri predlogih za ustavne spremembe, nekaj protestov je bilo slišati ob proslavi, bolj v ozadju in tišini tli tudi nezadovoljstvo nad kadrovanjem v nadzorne svete bank in podjetij. Med najbolj glasnimi znanilci trenj v koaliciji je po tradiciji prvak upokojenske stranke DeSUS Karl Erjavec. Tako se je "večni" Erjavec med prvimi oglasil po občutnem znižanju pokojnin več kot 26.000 upokojencem in poskusil zmanjšati odgovornost za to, da so on v vladi, njegovi poslanci pa v parlamentu to zniževanje podprli. S tem se (zdaj) ne strinja in znižanje pokojnin obžaluje, pravi Erjavec in dodaja, kako da je od predsednika vlade Janeza Janše zahteval sestanek predsednikov strank vladne koalicije. Na njem naj bi še enkrat preverili merila, po katerih so določali, katerim kategorijam upokojencev, ki jim del ali celo pokojnino plačuje država, znižati pokojnine in katerim ne.
Za zdaj ni videti, da bi Janša o tem sestanku kaj vedel. Enako iz SDS ni nobenega odziva na Erjavčevo javno zatrjevanje, kako da je Janši rekel, da v koaliciji nima smisla delati, če Janša želi nadaljevati z ideološkimi delitvami, kot so bile tiste na proslavi dneva državnosti in preimenovanje elitne vojašnice, ki nosi ime poveljnika slovenskih partizanov Franca Rozmana Staneta. So pa neznani avtorji na spletnih straneh SDS nemudoma okrcali predsednika parlamenta in stranke Državljanska lista Gregorja Viranta, ko je ta imel pripombe na izvedbo omenjene proslave.
Joker koalicije je Virant
Neodzivanje SDS na Erjavca je logično, kajti za sam obstoj vladne koalicije je od petih ali šestih glasov poslancev DeSUS veliko bolj usodnih osem glasov Virantove DL. Z njimi koalicija obstane, tudi če DeSUS iz nje izstopi. V tem primeru bi imela samo 44 glasov, vendar bi ob pomoči obeh poslancev manjšin, ki sta podprla desno koalicijo in dosledno glasujeta tudi za vse njene predloge, še lahko skrpala večino 46 glasov. Če izstopi Virant, Erjavec pa ostane v koaliciji, bi ta imela samo 42 glasov in ji tudi glasova poslancev Battellija in Göncza ne bi pomagala. Erjavec sicer zatrjuje, da izstopanje iz koalicije ne pride v poštev, ker bi s tem izzval politično krizo, ko je "situacija v državi zelo resna", in se boji, da novembra in decembra ne bo denarja za pokojnine in za plače državnih uslužbencev. Pogled na zadnje ankete javnega mnenja bolj kaže, da Erjavca zagotovo bolj skrbi to, da bi na morebitnih predčasnih volitvah njegov DeSUS ostal pred vrati parlamenta.
Veliko vprašanje je tudi, ali bi ga zaradi slabih izkušenj, ki jih imajo z njim, vzeli v morebitno novo koalicijo, če bi se politična kriza oziroma konstruktivna nezaupnica, ki jo omenjajo socialni demokrati, razpletla v to smer. Pri tem je zanimivo, da Erjavec krivde za to, da znatno število upokojencev dobiva manjše pokojnine, več kot 200.000 pa jih letos ne bo dobilo niti regresa, ne išče pri sebi, ampak so za to krivi upokojenci sami. Če bi, pravi, velika večina na volitvah glasovala za njegovo stranko, bi ta bila največja v parlamentu in on že ne bi dovolil, da se upokojencem kaj jemlje.
Tiha nezadovoljstva med poslanci, a bo koalicija zdržala
A kot rečeno, v razmerju sil na papirju (nikoli se namreč ne ve, ali bi vsaj nekaj poslancev DL ali DeSUS v krizi drugače kot njihovi šefi glasovalo za Janšo) ni Erjavec glavni jeziček na tehtnici, ampak so to poslanci Virantove DL. Večina teh je v notranjih razpravah zelo kritična do nekaterih spornih predlogov iz SDS. Vedno bolj so nezadovoljni tudi z nič kaj partnerskimi odnosi, ko pri "koalicijskih usklajevanjih" iz SDS dobivajo zgolj direktive, o katerih se ne sme kaj kritičnega reči ali jih spreminjati. A na koncu te predloge vseeno disciplinirano podprejo. Tako je bilo tudi ob spornih členih zakona za uravnoteženje javnih financ, ki zdaj kaže zobe. V posameznih manj pomembnih političnih zadevah, na primer v komisiji za človekove pravice, se nekatere poslanke vendarle opogumijo in povedo svoje drugačno mnenje ter v skladu z njim tudi glasujejo. Toda to nikdar ne gre neopaženo mimo budnih oči ljudi iz SDS. Zasebno je kritične opazke na direktivni način dela slišati tudi iz vrst manjšega števila predvsem novih poslancev SDS, javno pa delujejo kot neprebojen betonski blok.
In tako bo, vsaj po Virantovih ocenah, tudi ostalo. Koalicija bo zdržala, če bo delovala tako kot v času priprave in sprejemanja rebalansa - na podlagi dogovarjanj, usklajevanj, iskanja kompromisov, je prepričan. Projekt rebalansa proračuna in spremljajočih ukrepov je namreč koalicijo utrdil. Pokazalo se je, da zna sklepati kompromise. Če se bodo ponavljale zgodbe, kakršna je bila zadnja proslava, pa bo težava, ocenjuje predsednik parlamenta in druge največje koalicijske stranke. Je pa res, dodaja, da so v DL že navajeni občasnih nedostojnih reakcij. Glede znižanja pokojnin Virant pričakuje, da bo zadeva znova prišla na dnevni red koalicije v kratkem, in upa, da bodo našli soglasje za pravično rešitev. Po njegovem mnenju se v pokojnine, ki so bile prislužene z delom, ne bi smelo posegati.
