V SPS opozarjajo, da dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 določa, da se bo regres za letni dopust za leto 2012 izplačal pri plači za mesec april v višini 692 evrov bruto. Zakon o uravnoteženju javnih financ pa je določil drugačno višino regresa za letni dopust za leto 2012, ki je bistveno nižja od 692 evrov bruto. Prav tako je zakon spremenil datum izplačila regresa na 1. julij, navajajo.

Regres za letni dopust javnih uslužbencev je letos po varčevalnem zakonu odvisen od plačnega razreda. Najvišji regres so prejeli javni uslužbenci do 13. plačnega razreda, in sicer 692 evrov, najnižjega pa tisti, ki so uvrščeni od 40. plačnega razreda naprej, in sicer 100 evrov.

SPS je že 18. maja podal vladi pisni predlog za pogajanja, saj je ocenil, da je vlada z neizplačilom regresa pri plači za april kršila veljavne dogovore. SPS meni, da ima omenjeni dogovor "pravno naravo kolektivne pogodbe, zato se ga z oblastnimi akti ne more enostransko spreminjati". Poleg tega pa so določbe varčevalnega zakona začele veljati po zapadlosti izplačila regresa skladno z dogovorom in zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012.

Poleg kolektivnega delovnega spora bodo sproženi tudi individualni delovni spori posameznih policistov za razliko med regresom, izplačanim po varčevalnem zakonu, in dogovorjeno višino regresa v znesku 692 evrov bruto.

Policijski sindikat Slovenije (PSS), ki je že 11. maja vložil kolektivno tožbo zaradi neizplačila letošnjega regresa, pa je svojo tožbo še dopolnil, je za STA povedal predsednik sindikata Radivoj Uroševič. Tudi oni zdaj zahtevajo, da se jim izplača razlika med dogovorjeno in dejansko izplačano višino regresa.

Pličanič: Počakajmo na sodbo

Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je na današnji novinarski konferenci glede nove tožbe sindikata policistov dejal, da "počakajmo na sodbo sodišča", kakršna koli že bo, pa jo bodo spoštovali. Pličanič je dodal, da se ima vsak pravico pritožiti, naloga izvršilne veje pa je, da spoštuje odločitve sodne veje. In nič drugače ne bo tudi, ko gre za vprašanje te tožbe, ki se nanaša na regres, je zagotovil.

Minister je spregovoril tudi o potekajoči reorganizaciji državne uprave. V okviru t.i. tretje faze potekajo priprave sprememb področnih zakonov, s katerimi bi se lahko izvedli potrebni ukrepi za racionalizacijo organizacijske strukture javnega sektorja. Pri tem je minister spomnil, da je vlada sprejela sklep, katere agencije, skladi naj bi se združevali ali ukinjali in na kakšen način. Po njegovih informacijah bo to v veliki večini tudi uresničeno, sicer ne do 30. junija, ampak z zamikom nekaj tednov.

Sicer pa nameravajo po njegovih besedah spremeniti tudi zakon o sistemu plač v javnem sektorju, in sicer v delu, ki govori o napredovanju in delovni uspešnosti. Sistem, kakršen je sedaj, je po ministrovi oceni preveč tog in preveč zbirokratiziran. Učinek pa je ravno nasproten tistemu, ki je bil cilj reforme.

Glavni cilj je, da bi dosegli tak sistem, ki bi dejansko omogočil ministrom in ostalim managerjem v okviru javnega sektorja, državne uprave, da lahko učinkovito nagrajujejo tiste, ki delajo dobro, in hkrati sankcionirajo tiste, ki ne delajo dobro. "S takim sistemom, kot je sedaj, ni mogoče uspešno in učinkovito voditi ministrstva in tudi, mislim, nobene druge organizacije v javnem sektorju," je poudaril Pličanič.