Zaradi nemškega sodišča najverjetneje prestavljen začetek delovanja ESM

Nemški parlament je sicer konec prejšnjega tedna potrdil pogodbo o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra, ki je namenjen preprečevanju nadaljnjega širjenja dolžniške krize v območju skupne evropske valute, vendar pa se je po petku v Nemčiji še okrepilo nasprotovanje temu mehanizmu.

Po potrditvi pogodbe v parlamentu je namreč več nemških skupin zahtevalo njeno ustavno presojo, saj naj bi bila v neskladju z nemško ustavo. Prepričani so, da naj bi se zavoljo evropske integracije kršili nekatere člene nemške ustave. Potrditev nekaterih "spornih" členov bi bila po njihovem mnenju sicer možna le s prejšnjim posvetovanjem na referendumu. Bojijo se tudi, da bi Nemčija, ki bi sedaj prispevala 27-odstotkov kapitala v ESM, kasneje morala prispevati še več sredstev.

Zaradi tega bo začetek delovanja ESM najbrž prestavljen, saj bo nemško ustavno sodišče z odločanjem začelo komaj 10. julija, torej dan po predvidenem začetku delovanja.

Poleg Nemčije je pogodbo ratificiralo le še pet držav

Pogodbo o ustanovitvi ESM je doslej poleg Nemčije ratificirala le še peščica držav, med katerimi so Grčija, Latvija, Slovenija, Švedska ter Danska, ki so se ob tem zavezale, da bodo uravnotežile tudi svoje javne finance. Sprva je bilo sicer dogovorjeno, da bo ESM z delovanjem začel 1. julija, kasneje pa je bil začetek prestavljen na 9. julij.

Nemško ustavno sodišče je zato prejšnji teden predsednika Joachima Gaucka prosilo, da preloži vnos pogodbe o ESM in fiskalnem paktu v nemško zakonodajo, da bodo lahko pred tem odločili o vrsti pritožb na proces ratifikacije. Gauck je njihovi želji ugodil in zagotovil, da uveljavitve zakona o ustanovitvi ESM ne bo podpisal pred odločitvijo ustavnega sodišča.

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pa bi to lahko pomenilo, da ključni deli zakonodaje ne bi bili sprejeti pred začetkom prihodnjega meseca.

ESM sicer brez nemške ratifikacije pogodbe ne more delovati, ker je predpogoj za začetek njegovega delovanja, da ga podpre vsaj toliko držav, da bo v njem zastopanega vsaj 90 odstotkov vplačanega kapitala. Nemčija ima v mehanizmu 27-odstotni delež, težave pa nastajajo tudi z ratifikacijo pogodbe v Italiji, ki ima v mehanizmu 18-odstotni delež, saj postopek ratifikacije tam še poteka, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Članice območja evra so pogodbo o ustanovitvi ESM, katere namen je preprečiti nadaljnje širjenje dolžniške krize v območju skupne evropske valute, podpisale 2. februarja. Posojilna zmožnost ESM naj bi znašala 500 milijard evrov.