"Prisegam, da bom branil ustavo Hongkonga", je ob prisegi dejal Leung, bogat nepremičninski svetovalec, za katerega pravijo, da je blizu komunističnim voditeljem kitajske.

A obisk kitajskega predsednika in slovesno ustoličenje novega vodje sta prišla v času, ko se nezadovoljstvo prebivalcev Hongkonga in nasprotovanje Pekingu krepita.

Varnost je sicer zagotavljalo več sto policistov in ogromne barikade, vendar je morala policija v soboto s solzivcem ustaviti nekaj deset protestnikov, ki so mimo njih skušali priti do predsednikovega hotela.

Ob začetku Hujevega govora okoli 2300 gostom v kongresni dvorani je eden od protestnikov večkrat zavpil besede "konec pravilu ene stranke", omenil pa je tudi pokol na Tiananmenu pred 23 leti, ko so kitajske oblasti nasilno zatrle prodemokratične proteste. Policisti so protestnika odpeljali, medtem pa ga je občinstvo preglasilo z velikim aplavzom, namenjenem uvodnemu govoru predsednika.

Ena država, dva sistema

Hu Jintao je poudaril, da je podpora Pekinga modelu "ena država, dva sistema" in pravicam prebivalcev Hongkonga do upravljanja in vodenja ozemlja "neomajna".

Pred prisego Leunga je skupina protestnikov zažgala portret novega izvršnega vodje in kričala, da se bodo "borili do konca" proti komunistični partiji. Jeza ljudi se je povečala predvsem s smrtjo Li Wangyanga, vodilnega kitajskega oporečnika, ki naj bi umrl v sumljivih okoliščinah.

Kitajska rast je sicer pomagala spodbuditi tudi izrazito gospodarsko rast v Hongkongu, s čimer se je okrepil status mesta kot ključnega finančnega središča, a kljub temu med domačini Hongkonga in njihovimi severnimi sosedi napetosti naraščajo.

V Hongkongu svojega vodje sicer še vedno ne izbirajo na splošnih volitvah, saj voditelja sedemmilijonskega mesta voli volilni odbor, v katerem imajo večino ljudje, zvesti Pekingu.

Pridobivanje zaupanja v času, ko javni odpor narašča

Leung si mora tako zagotoviti zaupanje ljudi v svoje vodstvo v času, ko javni odpor narašča. Številni prebivalci Hongkonga so nezadovoljni predvsem zaradi korupcijskih škandalov, nespoštovanja človekovih pravic in vse večjega prepada med bogatimi in revnimi.

Hongkong se je sicer po 156 letih britanske nadvlade na današnji dan leta 1997 vrnil pod okrilje Kitajske, ki je tam uveljavila formulo "ena država, dva sistema". Tako je Hongkong obdržal dobršno mero avtonomije, a podobno kot Britanci jim tudi Kitajska ni dovolila uvedbe prave demokracije. Peking je sicer obljubil, da bodo leta 2017 izvršnega vodjo in leta 2020 celoten zakonodajni svet volili neposredno, vendar danes številni prebivalci Hongkonga ne vidijo razloga za praznovanje.