Po besedah Turka je vključitev nominacije na Unescov seznam "pomembno priznanje, ki bo pripomoglo k dejanski zaščiti in vrednotenju edinstvenega primera industrijske arheologije ter ohranjanju spomina na dejavnost, ki je bila stoletja bistvenega pomena za Idrijo in okolico".

V Idriji se je namreč tehnologija razvijala na osnovi sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom, od tam pa so prišli tudi številni izumi s področja rudarstva, je dodal.

Turk je ob razglasitvi dejal še, da je ta vpis spodbuda za Slovenijo, naj nadaljuje z vrednotenjem svoje kulturne dediščine na mednarodni ravni, in napovedal, da bo naslednja naloga ministrstva mednarodno priznanje arhitekta Jožeta Plečnika.

Na zasedanju v Sankt Peterburgu je bila slovenska veleposlanica v Rusiji Ada Filip Slivnik, ki se je odboru zahvalila za pomembno odločitev in izrazila prepričanje, da je "izjemno bogata tehniška dediščina, ki jo danes vpisujemo na seznam, pomembna za mednarodno skupnost".

Odbora sta se sicer udeležila tudi idrijski župan Bojan Sever in podžupan Bojan Režun. Župan Sever vidi v Unescovi odločitvi priznanje univerzalnih vrednot rudarskemu mestu. "Ne samo na področju rudarstva, tudi sociale, čipk in vsega, kar se je dogajalo v 500 letih rudarjenja," je dejal.

Uspel nam je veliki met

"Končno nam je po dolgoletnih prizadevanjih uspel veliki met", pa je v izjavi ob vpisu poudaril poslanec SD in član Slovenske nacionalne komisije za Unesco Samo Bevk. Po njegovih ocenah je vpis Idrije na seznam izjemen dosežek spomeniško varstvene stroke ter kulturne politike pri promociji kulturne in naravoslovne dediščine Slovenije.

Kot je še dejal Bevk, je vpis zagotovo tudi dodatna spodbuda za stroko in državo, da pripravita nove predloge ne samo s področja kulturnih in naravnih znamenitosti, temveč tudi s področja nesnovne oziroma žive kulturne dediščine.

Skupna nominacija Slovenije in Španije se je osredotočala na tehniško dediščino, povezano z rudišči v Idriji in Almadenu, kjer sta bila do nedavnega aktivna največja rudnika živega srebra v svetovnem merilu in ki najbolj reprezentativno predstavljata pomen rudarstva in z živim srebrom povezanih tehnologij ter industrij.

Vpis tehniške dediščine v Idriji, ki je med drugim razglašena za spomenik državnega pomena, na Unescov seznam je aktivno potekal od leta 2006 na iniciativo občine Idrija, formalno pa je postopke koordiniranja prevzel direktorat za kulturno dediščino na nekdanjem ministrstvu za kulturo in sedaj na ministrstvu za izobraževanje, šolstvo, kulturo in šport.

Projekt nominacije je prešel različne organizacijske in vsebinske faze, od prvotnega osnutka serijske nominacije v povezavi z medcelinsko potjo Camino Real, v kateri je sodeloval tudi Peru (Huancavelica), do serijske nominacije tehnične dediščine živega srebra v povezavi s srebrom, v kateri so sodelovala rudarska mesta Almaden (Španija), Idrija (Slovenija) in San Luis Potosi (Mehika). Vendar omenjena nominacija na zasedanjih v Sevilli in Brasilii ni prejela zadostne podpore za vpis.

Po izstopu mehiškega partnerja se je delo v okviru skupne nominacije nadaljevalo s špansko stranjo in tako je bil 1. februarja 2011 Unescovemu Centru za svetovno dediščino v Parizu predan nov dosje nominacije, ki je v primerjavi s prejšnjimi v ospredje postavil živo srebro - tehnološke in industrijske postopke, ki so vplivali na oblikovanje kultur, gospodarstev in družbenih sprememb.