Povprečno je bil v obdobju med marcem in majem obseg posojil v območju z evrom v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 0,3 odstotka.
Podatki o zaustavljanju rasti obsega posojil pod vprašaj postavljajo poteze ECB, ki je v dveh ločenih avkcijah decembra lani in februarja letos bankam v območju z evrom odobrila za več kot 1000 milijard evrov poceni posojil. Podatki kažejo, da ta posojila še naprej ne najdejo poti do gospodarstva.
Dodatna likvidnostna sredstva pa napihujejo količino denarja v obtoku. Vrednost monetarnega agregata M3, ki je kazalec srednjeročne inflacije, se je maja zvišala za 2,9 odstotka, potem ko je aprila beležila 2,5-odstotno, marca pa triodstotno rast.
Pospeševanje rasti količine denarja v obtoku je bila nepričakovana. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so analitiki pričakovali, da se bo rast umirila na 2,4 odstotka.
Trimesečno povprečno gibanje M3, ki statistično zmanjša vpliv izrednih dogodkov, je med marcem in majem kazalo na 2,8-odstotno rast. Agregat M3 vključuje gotovino v obtoku in vpogledne vloge, vloge z dogovorjeno zapadlostjo do dveh let in vloge na odpoklic do treh mesecev ter repo posle in dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo do dveh let.
Analitiki sicer ocenjujejo, da bi morala biti glavna skrb ECB padanje posojil zasebnemu sektorju. Banka naj bi namreč na svoji prihodnji seji 5. julija znižala ključno obrestno mero, ki je trenutno na rekordno nizki ravni enega odstotka, izključena pa ni niti možnost novih ukrepov za spodbujanje likvidnosti.
