Ker pa je zelo malo verjetno, da bi ta zadostoval za zmanjšanje nezaupanja finančnih trgov v evro, predvsem pa ne bo pripomogel k znižanju stroškov zadolževanja Španije in Italije, so pred voditelji vprašanja, kako z novimi kratkoročnim ukrepi pomagati Rimu in Madridu, ki hodita po robu finančne vzdržnosti.

Bo priskočil na pomoč Mehanizem za stabilnost evra?

Španija in Italija sta trenutno glavni težavi, o Grčiji se v teh dneh skoraj ni govorilo, Ciper pa je v primerjavi s tema državama vendarle neprimerljivo manjši problem. Španija, kjer država rešuje banke s pomočjo evropskega denarja, mora trenutno za svež denar plačevati skoraj sedem odstotkov obresti, kar velja za mejo vzdržnosti. V Berlinu sicer opozarjajo, da naj se okoli tega ne dela pretirana panika, a po nekaterih ocenah bi imel Madrid pod takšnimi pogoji le še pol leta časa, preden bi moral zaprositi Evropsko unijo za pomoč po zgledu Grčije. Zaradi tega in morebitne enake poti Italije, kjer je premier Mario Monti pod vse večjim pritiskom strank, naj zagotovi cenejše zadolževanje, voditelji EU v Bruslju premlevajo kratkoročnejše ukrepe. Eden najbolj verjetnih je ta, da bi španske in italijanske obveznice odkupovala začasni sklad za zaščito evra (EFSF) in njegov naslednik, stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM), ki ga bodo zagnali prihodnji mesec in bo težak pol bilijona evrov. Dogovoriti bi se bilo potrebno, na kakšne pogoje bi za to morala pristati Rim in Madrid, čeprav od njiju bržkone ne bi zahtevali dodatnih varčevalnih ukrepov, bi pa morala uradno zaprositi za pomoč. Rešitev naj bi dogovorili danes na srečanju finančnih ministrov sedemnajstih držav evrskega območja.

Sistemske spremembe bodo zahtevale veliko časa

Potem pa so tu bolj dolgoročni ukrepi in projekti, o katerih ni pričakovati konkretnih odločitev, prej nadaljevanje nesoglasij. Gre za ideje, kot je bančna unija s skupnim nadzorom nad evropskimi bankami in z jamstvenim skladom za depozite. Idejo sta predstavila predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki predlagata tudi nastanek evropskega finančnega ministrstva in še druge ukrepe. Potem je tu ideja o evrskih obveznicah, ki jih najbolj glasno zagovarja francoski predsednik François Hollande. Te bi pomenile, da bi bilo denimo tudi močno nemško gospodarstvo porok za špansko, ciprsko ali italijansko zadolževanje, zaradi česar bi te države denar dobile po ugodnejši obrestni meri. Vendar je bila nemška kanclerka Angela Merkel v zadnjih dneh jasna: ne, dokler sem jaz živa, je dejala. Ali vsaj ne, dokler je kanclerka. Najprej morajo države članice sprejeti čvrste zaveze glede svojih financ in spraviti pod nadzor proračune, pa tudi sprejeti tesnejšo politično integracijo, ki bi omogočila tudi nadnacionalni nadzor proračunov, pravi Merklova, ki jo pri tem močno podpira tudi nemška javnost, zaradi česar pa ima kanclerka po drugi strani tudi bolj zvezane roke.

Razlike med stališči so velike, obenem pa projekti silno zahtevni. Ustanovitev bančne unije, denimo, bi zahtevala velike spremembe in ratifikacijo v vseh državah, ki bi v njej sodelovale, zato je ni mogoče spraviti pod streho čez noč. Barroso in Van Rumpuy sta denimo ob predstavitvi svojih predlogov, ki sta jih sestavila skupaj s šefom evroskupine Jean-Claudeom Junkerjem in šefom evropske centralne banke Mariom Draghijem, zapisala, da gre za desetletno vizijo. Za finančni svet je to cela večnost, vendar pa bi po drugi strani že samo soglasje, da se bo kaj takšnega na dolgi rok zgodilo, na trge gotovo delovalo pomirjujoče.

Današnji dan bo vesel za Črno goro

A česa več kot ohlapnih stališč o teh ukrepih ni pričakovati. Tokratni vrh EU je dvajseti od izbruha krize v začetku leta 2010, doslej pa niso nikoli postregli s tako odločnimi ukrepi, ki bi prelomili krizo nezaupanja v evropsko valuto.

Zato bodo morda zares veseli tokratnega vrha le v Podgorici. Jutri bo EU s Črno goro formalno odprla pristopna pogajanja. Ta država tako, če odštejemo Hrvaško, trenutno najhitreje v regiji stopa proti članstvu. Čeprav bo proces pogajanj težaven in ima Podgorica pred sabo velike izzive, najbolj zaradi korupcije in organiziranega kriminala, to ne bo zasenčilo današnje slovesnosti dogodka, ki predstavlja tudi signal drugim v regiji, da EU pušča vrata odprta.