S tem ko oddate vlogo za znižano plačilo vrtca oziroma po novem vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, namreč soglašate, da center za socialno delo iz uradnih evidenc pridobi podatke o materialnem položaju oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev. Soglašate pa tudi, da lahko center za socialno delo za odločanje o pravicah po tem zakonu po uradni dolžnosti pridobiva tudi vse potrebne podatke, ki štejejo za davčno tajnost. "Ker gre za novost in ker nekateri starši ne zaupajo, kako se bo ravnalo z njihovimi podatki, se raje odločijo, da bodo plačevali najvišjo ceno vrtca," pravi Vižintinova.
Kdo so torej osebe, ki imajo na centrih za socialno delo vpogled v vse premoženje in celo v davčne tajnosti staršev? Ali imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov in ali so opravili za to potrebno usposabljanje, kot veleva zakon o dostopu do tajnih podatkov? So torej zaupni podatki pri njih varni?
Brez podatkov ni možno odločati
Podobna vprašanja so predvsem ob začetku uporabe nove socialne zakonodaje državljani zastavljali informacijski pooblaščenki. Centri za socialno delo (oziroma v primeru vrtcev pred tem občine) so bili vselej dolžni ugotoviti, kakšni so prihodki in premoženje vlagateljev vlog za pravice. Bilo pa je težje, saj so vlagatelji podatke včasih zamolčali, center za socialno delo pa ni imel celovite informacije o tem, kje naj jih išče, poudarja namestnica informacijske pooblaščenke Kristine Kotnik Šumah. Brez teh podatkov (tudi tistih, ki štejejo za davčno tajnost), odločanje o pravicah ni mogoče, dodaja.
Dovoljenje za uporabo podatkov ima v vsakem centru za socialno delo le nekaj strokovnih delavcev, pravi Danila Jurgec iz ptujskega centra za socialno delo, in vsi so opravili usposabljanje za delo s podatki in z računalniškim programom. Zanje se delo ni kaj dosti spremenilo. Večina jih je že prej delala z ranljivimi skupinami ljudi, na primer pri dodeljevanju denarnih socialnih pomoči. Le da je podatkov, s pomočjo katerih se po novem odloča, več. Vendar, kako varni so? "Absolutne varnosti podatkov seveda ni, kulturno pa je pogojena tudi raven zaupanja v državo in njene institucije," pravi Kotnik-Šumahova. Pojasnjuje, da je računalniška aplikacija, ki jo uporabljajo centri za socialno delo, zgrajena tako, da vsak uporabnik v njej pušča sledi. "To pomeni, da je vedno možno ugotoviti, kdo od zaposlenih je imel dostop do podatkov in kaj je v aplikaciji z njimi počel. Seveda zaposleni tudi vedo, da so vse podatke, za katere izvedo pri opravljanju svojega dela, dolžni varovati."
Nezaupanje v centre - kaj pa banke, zdravniki, trgovci?
Če uporabniki sumijo, da njihove podatke na centrih obdelujejo nezakonito, lahko vložijo prijavo pri informacijskem pooblaščencu. Tam po besedah namestnice trenutno vodijo dva takšna inšpekcijska postopka zoper centre, a nobeden od njiju še ni končan. "Poleg tega vodimo tudi postopek inšpekcijskega nadzora po uradni dolžnosti, v katerem preverjamo sistemsko ustreznost zavarovanja osebnih podatkov pri projektu eSociala na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tudi ta postopek še teče."
Da so ljudje včasih zaskrbljeni tudi po nepotrebnem, pa priča tudi sedem prijav informacijskemu pooblaščencu, ob katerih niso uvedli inšpekcijskih postopkov. "Ugotovili smo, da že iz prijave izhaja dovolj dejstev, da ni bilo nezakonite obdelava osebnih podatkov," pravi Kotnik-Šumahova. Ob takšnem razmišljanju, kot ga navajajo v koprskem vrtcu, pa po njenem ljudje najbrž ne bi imeli odprtega računa pri banki, ker bančni uslužbenci vedo za transakcije, ne bi hodili k zdravniku, ker potem zdravstveno osebje ve za zdravstveno stanje, ne bi telefonirali, ker operater ve, s kom smo komunicirali, prav tako ne bi imeli nobene kartice zaupanja, ker potem trgovec ve, kje in koliko kupujemo.
