Toda odločitev vrhovnega sodišča je pomembna tudi zaradi tega, ker omogoča, da bo najbogatejša in najbolj razvita dežela na svetu končno dobila sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki velja v mnogih drugih državah po svetu. Zdravstvena reforma bo stopila v polno veljavo šele leta 2014, odločitev devetčlanskega sodišča pa je obveljala z enim glasom večine.

V zadnjih sto letih so si za sodobnejši sistem zdravstvenega zavarovanja prizadevali mnogi ameriški predsedniki. Zadnji, ki je pred Obamo poskušal rešiti problem, je bil predsednik Bill Clinton. Njegovega, precej drugačnega predloga za reformo takratni kongres ni podprl. Tudi predsednik Obama je imel z vpeljevanjem reforme veliko težav. Sprva izredno širok in ambiciozen načrt zdravstvenega zavarovanja, s katerim je Bela hiša med drugim poskušala omejiti moč zdravstvenih zavarovalnic, korporativnih interesov zdravniškega osebja ter orjaških verig ameriških lekarn, so v kongresu blokirali močni lobiji zainteresiranih. Toda zmaga v bitki za celovito reformo zdravstvenega zavarovanja, ki je trajala več kot eno leto in zaradi katere je Bela hiša zanemarila mnoga druga enako pereča gospodarska in družbena vprašanja, za predsednika Obamo nedvomno predstavlja velik uspeh. Reforma pa je pridobitev tudi za deželo, ker bo zdravstveno zavarovanje dostopno milijonom Američanov, ki ga danes še nimajo. Zakon namreč zagotavlja zavarovanje vsem mladim do 26. leta, ukinja diskriminacijo zavarovalnic do oseb z obstoječimi boleznimi, predvsem pa vse Američane zavezuje, da se zavarujejo. S prispevki obveznega zavarovanja, ki izvirajo predvsem iz premožnejših slojev, bo namreč vlada pridobivala sredstva, s katerim bo starim, obolelim in slabo stoječim še naprej zagotavljala zdravstveno varnost.

Prav to pa je bil argument, zaradi katerega se je v državi, ki deluje po federalnem sistemu, 26 ameriških držav pritožilo vrhovnemu sodišču. Utemeljitev njihove pritožbe je bila politična, a zakonsko utemeljena. Vse države, ki so se uprle zdravstveni reformi, so pod upravo republikanskih guvernerjev, sklicevale pa so se na ustavno pravilo, s katerim zvezna vlada posameznim državam ne more odrekati svoboščin. Tako kot Washington ne more prepovedati nakupa orožja v posameznih državah, Bela hiša ne more prisiliti vseh Američanov, da bodo kupovali in jedli brokoli, je bilo rečeno v mnogih argumentacijah proti zakonu. Toda zvezna administracija je opoziciji tokrat nastavila past. Vrhovnemu sodišču je v svojih argumentacijah za reformo dala možnost, da izreče mnenje o ustavnosti zakona, sočasno pa državljanom daje možnost, da se zdravstvenemu zavarovanju odrečejo, če plačajo obvezni prispevek zanj. Nekako tako kot je obvezno, da so vsi avtomobilisti pripeti z varnostnimi pasovi, njihova odločitev pa je, ali bodo v primeru, če tega ne bodo storili, plačali kazen.

Zadovoljni predsednik Obama je včeraj v Beli hiši dejal, da odločitev sodišča njegovi administraciji omogoča, da se loti drugih pomembnih vprašanj, kot so nezaposlenost in zmanjševanje javnega dolga. "Odločno se bomo lotili reševanja teh problemov, zato sem prepričan, da bo Amerika čez pet let še boljša država", je dejal predsednik. Ali drugače, predsednik Obama je zdaj ponovno prepričan, da ima na novembrskih volitvah veliko možnosti za pridobitev novega predsedniškega mandata.