Kot je ob robu vrha unije v Bruslju povedal finski minister za evropske zadeve in trgovino Alexander Stubb, gre za orodje, ki je Finski koristil, ko je bila v začetku 90. let zadnjega stoletja sama v finančni in gospodarski krizi, trgi pa so izgubili zaupanje vanjo.
Stubb je pojasnil, da Finska predlaga izdajo kritih obveznic, za katere bi države jamčile bodisi s svojim premoženjem, na primer z nepremičninami, bodisi z delom prihodnjih davčnih prihodkov, ki bi jih rezervirale v ta namen, ali pa z lastniškim kapitalom oziroma državnimi deleži v podjetjih ali bankah.
Finska pravi, da so krite obveznice, ki jih predvsem finančne ustanove že pogosto uporabljajo kot dolžniški instrument, v njenem primeru pomagale znižati ceno zadolževanja.
Če pa se to ne bi izkazalo v primeru članic območja evra, kot sta Italija in Španija, ki so trenutno pod velikim pritiskom trgov, pa bi lahko vskočila bodisi začasni (EFSF) bodisi stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM), ki bi ponudila jamstva za vlagatelje v tovrstne dolžniške papirje.
Stubb pravi, da v ta namen ne bi bilo treba okrepiti finančnega potenciala obeh mehanizmov, odprto pa ostaja, če bi morale države v zameno za jamstva EFSF ali ESM pristati na podobne pogoje kot v primeru neposredne pomoči iz obeh mehanizmov.
Finska skupaj z Nemčijo in Nizozemsko velja za najbolj glasno nasprotnico predlogov za solidarno delitev dolžniških bremen med članicami območja evra, ponovno okrepljeno ukrepanje Evropske centralne banke pri odkupovanju državnih obveznic ali nastop EFSF oziroma ESM na trgu državnega dolga.
Italija in Španija pa tudi Francija medtem pozivajo k sprejemu hitrih kratkoročnih ukrepov za zmanjšanje pritiska finančnih trgov na določene članice območja evra.
