Sodišče ZN dovoljuje osumljencem, da po tem, ko tožilci predstavijo svoje dokaze, prosijo za zavrnitev oziroma končanje sojenja, torej za oprostitev tožb.
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je tako danes nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića oprostilo obtožb v eni točki obtožnice in sicer, da je načrtoval genocid nad Bošnjaki in Hrvati med vojno v BiH (1992-95). Sodniki menijo, da tožilci niso predstavili zadostnih dokazov v primeru tega genocida.
Sodniki pa so, razen zgoraj omenjenega genocida, danes zavrnili prošnjo Karadžića za oprostitev ostalih desetih obtožb, med njimi je tudi genocid v Srebrenici leta 1995, kjer naj bi bil Karadžić odgovoren za poboj 8000 muslimanskih mož.
Sodišče je zavrnilo Karadžićeve trditve, da mu glede Srebrenice ni mogoče dokazati "genocidnega namena", ampak je menilo, da se to iz predstavljenih dokazov "lahko sklepa". Zavrnili so njegove trditve, da ni vedel, kaj se dogaja na terenu, saj da to dokazujejo številni telefonski pogovori in sestanki, na katerih so se usklajevali in si izmenjevali zamisli.
Se je pa sodišče strinjalo, da je težko brez dvoma dokazati, da je bil genocid načrtovan še v kakem drugem kraju kot v Srebrenici, je pojasnil glavni sodnik Oh-Gon Kwon.
Haaško sodišče je sicer že izreklo nekaj sodb, da je bil pokol v Srebrenici genocid, ni pa še nikogar obsodilo, da je bila tudi morija v ostalih delih BiH, v kateri je bilo ubitih okoli 100.000 ljudi, genocidno dejanje.
Sojenje Karadžiću naj bi se zdaj nadaljevalo predvidoma 16. oktobra, še navaja AP. Danes 67-letnemu Karadžiću grozi maksimalna kazen dosmrtnega zapora, če bo obsojen.
Karadžić je bil po 13 letih bega prijet leta 2008 v Beogradu. Kot medvojni predsednik bosanskih Srbov naj bi bil eden glavnih odgovornih za grozodejstva bosanskih Srbov med vojno v BiH. Soditi so mu začeli leta 2009.
