Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog

"Tudi v ZDA mi pogosto pokvarijo prvi vtis o nekem kraju generična trgovska središča. Glede naše splošne, zgrešene projekcije iz sveta v naša okolja je seveda popolnoma logično, da se soočamo s takimi urbanističnimi in arhitekturnimi biseri. Lahko se tolažimo le s tem, da videz (starih) mestnih jeder pogosto dovolj hitro zabriše prve vtise podob teh nakupovalnih središč. Toda, kaj pomaga tudi to, ko pa so, kot pravita naša gosta, 'vse znamenitosti so bile zaprte'. Menim, da je vprašanje odprtosti in zaprtosti raznih vrst znamenitosti (muzejev, cerkva idr.) eno temeljnih vprašanj slovenskega turizma, in ni le celjska posebnost.

Drugo pomembno vprašanje, ki izhaja iz vtisov naših gostov, je ponudba vodenih ogledov. V Celju so jima sicer prijazno pojasnili, da pripravijo vodene oglede mesta le za večje skupine in ob vnaprejšnjem povpraševanju (!), kar je seveda popolnoma zgrešena turistična usmeritev.

Povsod po razvitem turističnem svetu lahko dobiš svojega vodiča, torej tudi za eno osebo ali dve, in ne le za skupino. Še več, menim, da je vodenje posameznega ali dveh turistov lahko glede učinka vodenja ali turistične promocije veliko bolj uspešno. Predvsem pa odlična naložba v razširjanje vedenja o naših krajih, ljudeh, njihovem življenjskem slogu, kulturni dediščini in sodobnem življenju.

Vodič lahko odlično svetuje primerne in najbolj značilne gostinske lokale. Prav glede teh je zares škoda, da se naša gosta nista ustavila vsaj v eni od dveh celjskih gostiln, ki sta članici skupine Gostilna Slovenija. Seveda imajo vodiči lahko tudi nekatere negativne lastnosti (koruptivnost, podkupljivost), kar pa sodi že v okvire etike njihovega poklica. Vendar o tej razsežnost njihovega delovanja na drugem mestu, ko bo na vrsti obisk turističnega kraja, kjer so taki pojavi precej pogosti.

Če se vrnem k celjskemu obisku, bi želel opozoriti še na razočaranje naših gostov s hotelskim zajtrkom. Seveda tudi to ni nikakršna celjska posebnost, ampak splošno slovenska razen zelo redkih izjem. 'Osončene' povprečne salame in prešana šunka, trikotniki sira ali rezine cenenih industrijskih sirov, sadni jogurt pa kava in pomarančni sok iz avtomata, ki ima pomaranče le narisane na ohišju… To je splošna podoba naših zajtrkov, kjer še nismo spoznali, da so verjetno prav zajtrki lahko odlična priložnost za ponudbo lokalnih in regionalnih zdravih živil in živilskih izdelkov. Ko sta naša gosta obedovala v lokalu na Glavnem trgu, sta si zaželela cviček, a jima je natakar odgovoril: "Imam boljša vina" (!) Popolnoma zgrešen komentar, ki pa ima seveda natakarjevo logiko, saj je cena boljših vin precej višja od cvička. Sicer pa me ta reakcija niti ne preseneča v tem lokalu. Ta sodi v okvire verige, kjer sem že tudi sam doživel zelo pestra presenečenja od strežnega osebja.

Obisk naših gostov v Celju je bil v veliki meri zapolnjen z njunim splošnim zadovoljstvom in navdušenjem, zlasti glede starega mestnega jedra, Starega gradu, sloveče celjske zgodovine, tudi ljudi, ki sta jih opazovala ali so jima nevsiljivo svetovali, 'kot da bi bili veseli slehernega obiskovalca'. Njun obisk je potrdil, da je nesmiselno razlikovati med turističnimi in še nekimi drugimi kraji, kar tako vneto sekljamo to našo Slovenijo. V državi, ki pravi, da se gre turizem, naj bi bili turistični vsi njeni kraji! Seveda vsak na svoj način in v okviru svojih zmožnosti."

Drago Bulc, urednik TV Slovenija in predsednik FIJET Slovenija

"Grofovsko mesto Celje je naša izvidničarja še posebno pritegnilo zaradi bogate zgodovine, saj vendar prihajata iz Amerike. Zato sta bila še toliko bolj razočarana, ker zgodovinski spomeniki, zlasti cerkve, niso bile odprte za oglede turistov. Veseli me, da sta Celje sicer ocenila kot za turiste zelo zanimivo mesto, žal pa vanj, kot sta opazila, zaide zelo malo turistov. To pa predvsem zaradi slabe obveščenosti in pomanjkanja turistične promocije. V svoji 40-letni novinarski karieri se tudi sam ne spominjam, da bi se Celje s svojo turistično ponudbo predstavilo na kakšnem od turističnih sejmov v tujini. Pa tudi kot dolgoletni urednik turističnih oddaj na TV Slovenija sem iz Celja prejel zelo malo informacij o turističnih dogajanjih v 'mestu ob Savinji'. Zelo nenavadno je, da v tako zanimivem zgodovinskem mestu nimajo kakšnega turističnega vodiča. Nedopustno je tudi, če že TIC imajo, da je tako slabo označen.

Vesel sem pa, da sta Ann in Dave tako ugodno ocenila Hotel Štorman, zato sem prepričan, da bodo popestrili tudi zajtrke, saj je za prehodne in poslovne goste prav zajtrk najpomembnejši obrok v hotelu, kjer prenočujejo. Za zgled vsem drugim hotelirjem in drugim ponudnikom turističnih storitev pa je Hotel Štorman prav gotovo z brezplačnim internetom, ki je za sodobnega popotnika in poslovneža pogosto pomembnejši kot luksuzno opremljena soba."

Vito Avguštin, Dnevnikov novinar in urednik

"Zadnjič sem gledal, ko je Alojz Lah treniral neko tekmovalko. Ko ga je na koncu treninga vprašala, kako je bilo, je bil kratek: 'Dobro, ampak premalo oholo si jahala. Saj jahaš lipicanca!' To manjka velikokrat tudi Celju: samozavesti in zavedanje, da živijo v mestu, ki je pisalo zgodovino stare celine. V knežjem mestu, mestu fantastičnih zgodb o Žovneški gospodi oziroma vladarjih Frideriku, Hermanu, Ulriku pa o Veroniki, večni pripovedi o ljubezni in pogubi…

Mimogrede: v samem središču je eden treh najstarejših hotelov v Sloveniji. Odprt je bil leta 1873 in obnovljen ponuja le za dobrih deset evrov dražjo sobo kot hotel, ki sta ga člana naše ekipe tako hvalila. Mogoče bi dobila za zajtrk celo savinjski želodec... Med opaznejšimi pomanjkljivostmi, ki jih je mogoče zaznati v pripovedi prijaznega para iz Združenih držav Amerike, so zagotovo ogledi z vodičem. To, da sta bili dve cerkvi zaprti, bi se najbrž v sezoni dalo rešiti, vsekakor pa Celje mora poskrbeti za redne, vsaj sobotne in nedeljske organizirane oglede. Naj za poletno delo namesto dežuranja ob fotokopirnih strojih in kuhanja kave usposobijo zainteresirane študente in jih plačajo kot sezonske vodiče. Nekatere informacije kljub prijaznemu osebju očitno niso bile dovolj jasne - na primer obisk celjskega Starega gradu: vstopnica stane pičla dva evra, od tega je en evro mišljen kot kupon za kavarno Veronika na gradu, sam nakup vstopnice pa prinaša še dodatne popuste drugod v mestu. V restavraciji La Storii bi tako na primer, če bi vedela, plačala desetino manj. Očitno gostoma tudi nihče ni povedal, da imata na Starem gradu možnost avdioture, izposojevalnina pa nanese 5 evrov."