"Ta program je unikaten, sistematičen, univerzalno dostopen, celovit, saj vključuje ne samo odkrivanje ogroženih ljudi, ampak ima vzpostavljeno tudi intervencijo v obliki programov, ki podpirajo ljudi pri spremembi življenjskega sloga, in je tudi stroškovno učinkovit," je povedala Jožica Maučec Zakotnik z Inštituta za varovanje zdravja RS, kjer so program zasnovali in ga v okviru programa CINDI tudi vodijo.

Pregled pri splošnem zdravniku, nato delavnice

Program se začne z brezplačnim pregledom, ki ga izvajajo splošni zdravniki in do katerega so vsakih pet let upravičeni moški med 35. in 65. letom starosti ter ženske med 45. in 70. letom starosti. Posameznik izpolni vprašalnik o svojem življenjskem slogu, izmerijo mu krvni tlak, holesterol, krvni sladkor in telesno težo ter se pogovori z zdravnikom. Ta potem po posebnem točkovniku ugotovi, ali ima posameznik povečano tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni oziroma kako močno je ogrožen. Če ogroženost obstaja, ga z napotnico pošlje v zdravstveno-vzgojni (preventivni) center, ki prav tako deluje v zdravstvenem domu. V Sloveniji je takih preventivnih centrov 61, v njih pa delujejo posebej usposobljeni zdravstveni delavci - to so lahko medicinske sestre, psihologi, profesorji zdravstvene vzgoje, fizioterapevti..., ki vodijo različne delavnice in svetovanja, ki napotenim pomagajo pri spreminjanju življenjskega sloga. Ti programi so standardizirani in jih izvajajo enotno po vsej Sloveniji, je povedala Maučec-Zakotnikova. Manj ogroženi posamezniki vstopijo v krajše programe, zelo ogroženi pa program obiskujejo več mesecev.

Register ogroženih

Preventivni program deluje po strokovnih smernicah, nad njim pa bdi Forum za preventivo srčno-žilnih bolezni, ki ga vodi Združenje kardiologov Slovenije. Kot je pojasnil doc. dr. Zlatko Fras iz UKC Ljubljana, se podatki iz preventivnega programa sistematično zbirajo v registru ljudi s povečanim tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni. Vanj je vpisanih več kot 400.000 ljudi; med temi jih 24 odstotkov kadi, 45 odstotkov jih je telesno nedejavnih, 70 odstotkov jih ima prekomerno telesno težo, osem odstotkov pa jih tvegano pije. Posledica tega so biološki dejavniki tveganja: zvišan holesterol, ki ga ima 70 odstotkov vpisanih v register, krvni tlak (35 odstotkov) in krvni sladkor (3 odstotki).

"Ti podatki kažejo, da jih ima od 20 do 25 odstotkov povečano tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, kar pomeni, da obstaja več kot 20 odstotkov verjetnosti, da bodo v naslednjih desetih letih doživeli srčni infarkt," je povedal Fras.

Če seveda ne bodo spremenili življenjskega sloga, ki jih je pripeljal do sem. "Vemo, da je mogoče z devetimi ključnimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni pojasniti 90 odstotkov vseh infarktov, zato je naše delo usmerjeno v spreminjanje vedenja ljudi, s čemer bi izboljšali te dejavnike tveganja."

Zelo ogroženi posamezniki imajo po prvem preventivnem pregledu pri splošnem zdravniku tudi kontrolni pregled in analiza teh podatkov je pokazala, da preventivni program ima učinke, saj se je pri ljudeh, ki so se udeležili delavnic v zdravstveno-vzgojnih centrih, znižal holesterol v krvi, krvni tlak, nekaj jih je opustilo kajenje, problem pa ostaja debelost, ugotavlja Fras.

1200 smrti na leto manj

In kako so izračunali, da s preventivnim programom rešijo 600 življenj na leto?

Od leta 1985 do 2005 se je pri nas, tako kot drugod v razvitem svetu, število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni zmanjšalo za polovico, je pojasnil Fras; tako je pred 20 leti zaradi tega vzroka umrlo 520 ljudi na 100.000 prebivalcev, danes pa umre 260 ljudi na 100.000 prebivalcev. Raziskave v drugih državah so pokazale, da je mogoče 60 odstotkov manj smrti pripisati spremembam v vedenju ljudi, 40 odstotkov pa napredku v zdravljenju teh bolezni in zdravilom. Ker se je v Sloveniji v zadnjem desetletju znižalo število smrti zaradi srčno-žilnih obolenj za 1200 na leto, lahko spremembi vedenja pripišemo vsaj polovico rešenih življenj, torej 600, je pojasnil Fras. Najbolj nam je uspelo znižati umrljivost zaradi ishemične bolezni srca, kjer smo celo boljši od starih članic EU, dober napredek pa smo naredili tudi pri znižanju smrtnosti zaradi možgansko-žilnih bolezni. Kljub temu srčno-žilne bolezni ostajajo poglavitni vzrok smrti in na leto terjajo približno 7200 življenj.

"Pogosto se zatekamo k zdravilom, ker ne želimo spremeniti življenjskega sloga. Pri tem nam sicer lahko pomagajo v zdravstveno-vzgojnih centrih, a brez samooskrbe, ki ji lahko rečemo tudi opolnomočenje pacientov, ne gre. Ljudje morajo postati odgovorni za svoje zdravje," je še položil na srce Zlatko Fras.