Ali veste, da paradižnik pravzaprav ni zelenjava? O tem priča dejstvo, da so ta rdečelični sadež včasih imenovali zlato jabolko. Botanično je paradižnik sadje, ker pa vsebuje manj sladkorja kot druge vrste, ga kulinarično uvrščamo med zelenjavo.

Splet okoliščin je kriv, da danes paradižnik uvrščamo med najbolj razširjene vrtnine.

Izvira iz perujskih Andov. V Evropo ga je leta 1498 prinesel Krištof Kolumb, danes pa je prisoten v vseh kuhinjah sveta. Čeprav je sprva veljalo prepričanje, da ni užiten in je veljal predvsem za okrasno rastlino, je paradižnik kmalu našel pot v kuhinjo.

Njegova uporaba ne pozna meja: kuhan, pečen, konzerviran, ocvrt, vložen, posušen ali surov, polnjen, v juhah, omakah, solatah kot priloga ali kot napitek, s soljo, zelišči, začimbami ali takšen, kot je. Čudežen je!

Pravi paradižnik je dober vir kalija, niacina, vitamina B6, folatov in likopena (eden najmočnejših antioksidantov), zato je slogan "en paradižnik na dan prežene marsikatero bolezen stran" vsekakor upravičen. Takšen je tudi čateški paradižnik!

V Čatežu se z gojenjem paradižnika ukvarjajo že več kot 15 let in lahko rečemo, da so nekakšni pionirji gojenja paradižnika na hidroponiki v Sloveniji. Vsa pridelava je nadzorovana prek računalnika in same rastline rastejo v nadzorovanih pogojih. Računalniki skrbijo za avtomatsko odpiranje streh glede na temperaturo in vlažnost v rastlinjakih, tako rastline rastejo v nadzorovanem okolju, zato je zelo zmanjšana potreba za kemično zaščito rastlin. Čmrlji oprašujejo rastline, druge žuželke pa skrbijo, da se škodljivci ne razširijo po rastlinah. V Čatežu sami vzgajajo sadike paradižnika od semen pa do končnega pridelka - krasnih sočnih paradižnikov odličnega okusa. Semena se posejejo v začetku decembra, potem pa se v rastlinjakih, ogrevanih s termalno vodo, sadike razvijajo do konca aprila, ko dozorijo prvi paradižniki. Ogrevanje s termalno vodo bistveno pospeši razvoj rastlin, je pa tudi ekološko sprejemljivo, saj se za ogrevanje ne uporablja energija iz fosilnih virov. V začetku sezone obiranja paradižnika je količina pridelka še manjša, pozneje pa se z višjimi temperaturami tudi ta poveča. Paradižnik se ročno obira in se pazljivo zlaga v transportne zabojčke, ti se zlagajo na posamične palete in tako je paradižnik pripravljen za prevoz do kupcev. Sama pridelava paradižnika se nadaljuje do sredine julija, ko je treba rastlinjake sprazniti in pripraviti za vzgojo drugih rastlin. Paradižnik iz Čateža je veliko okusnejši od tistega iz uvoza, saj v nasprotju z njim čateški paradižnik oberejo, ko dozori, in je v dnevu ali dveh že na prodajnih policah, medtem ko je pot uvoženega paradižnika veliko daljša.

V Čatežu ostajajo zavezani k temu, da kupcem ponujajo okusne paradižnike tudi v bodoče.