Zdaj imajo še minimalni nadzor nad situacijo
V samskem domu živi približno 75 nekdanjih delavcev Vegrada, ki jim podjetje v stečaju dolguje nič koliko plač, regrese, nadure. Feri Hamzič pravi, da mu podjetje, v katerem je delal 30 let, dolguje več kot 15.000 evrov. Na poplačilo terjatev delavci čakajo že od oktobra 2010, od lani naprej pa protestirajo tako, da ne plačujejo več najemnine v samskem domu. Najemnina za posteljo v samskem domu znaša 75 evrov, v eni sobi pa se gnete po štiri ali več delavcev. "To je edini način, da opozorimo na svojo stisko, in edini način kompenzacije ter delnega uveljavljanja sistematično odrekanih delavskih in socialnih pravic," poudarjajo delavci. "Če bi se izselili iz samskega doma, kot to zahteva stečajna upraviteljica, bi izgubili še ta minimalni nadzor, ki ga imajo nad situacijo," pravi aktivistka Asja Hrvatin iz skupine 15o, ki podpira delavce migrante. Upravna enota v Tobačni v Ljubljani je v minulih dneh že začela zavračati prijave stalnega bivališča v ulici Vide Pregarčeve. Ker niso zaposleni, stalnega prebivališča niti ne bodo mogli prijaviti drugje, torej izselitev iz samskega doma zanje pomeni, da se bodo morali vrniti domov.
Stečajna upraviteljica medtem že prodaja preostalo premoženje propadlega podjetja, ki pa - po tem, ko bodo plačane bančne terjatve, zavarovane s hipotekami - verjetno ne bo zadoščalo za poravnavo terjatev malih upnikov, med katerimi je največ delavcev. "Delavci Vegrada, ki smo upniki v stečajnem postopku Vegrada, smo v neugodnem položaju in verjetnost, da bomo dobili neizplačane plače in druge terjatve, je nikakršna," se ne slepijo.
Zahtevajo nekaj, česar ne morejo dobiti
Tudi Grilova priznava, da ni znano, koliko terjatev bodo dobili poplačanih. Toda njihovim zahtevam, da neizplačane plače kompenzirajo z najemninami, preprosto ni mogoče ugoditi, poudarja. "Stečajni zakon to preprečuje, oni zahtevajo nekaj, česar ne morejo dobiti," pravi. "Neplačano najemnino do začetka stečaja jim bomo pobotali z našimi obveznostmi iz naslova neplačanih plač, najemnino po začetem stečajnem postopku pa bodo morali plačati, saj tak pobot po začetem stečajnem postopku preprosto ni mogoč," je povedala. Dodala je, da so vse druge domove že izpraznili in da je "Vegrad izredno toleranten do teh delavcev".
Zaradi sistemskih pomanjkljivosti bodo delavci migranti verjetno tudi tokrat potegnili krajši konec. "Očitno je, da nujno potrebujemo korenite spremembe zakonodaje, ki bi zaščitile delavske pravice," je že nekajkrat poudaril Matjaž Oven iz socialnega centra Rog. Toda zanimivo, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da so v preteklih letih sprejeli pravilnik o minimalnih standardih za nastanitev tujcev in zakonodajo s področja zaposlovanja in dela tujcev ter ukrepe, ki preprečujejo zlorabe in krepijo položaj tujih delavcev. "Tuji delavci, ki so v Sloveniji zakonito zaposleni, so glede pravic iz delovnega razmerja izenačeni s slovenskimi delavci, res pa je, da so bolj ranljivi kot slovenski delavci," menijo na ministrstvu.
Delavci se bodo zato 27. junija pridružili aktivistom 15o. S šotori bodo za tri dni okupirali ploščad pred ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter opozorili na nedelujoče zakone, ki še vedno dopuščajo takšno diskriminacijo delavcev, kot jo pravkar doživljajo. Na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve okupacije ne želijo komentirati.
