Ampak to je že daljna preteklost, od začetka tega tedna delajo toplotni motorji na polno, kar se je nakazovalo že med vremensko čudovitim koncem tedna. Kdor se je lahko podal v naravo, mu ni bilo žal, žuboreli so še vsi potočki in izviri, ki pa jih bo zdaj hitro manj, marsikateri pa bo presahnil. Zdaj bi moral glede vodnih zalog priti do izraza snežni delež, natančneje nakopičene gmote snega v visokogorskih osenčjih, ki pa gaje le še za vzorec. V nadaljevanju bo še kako pomembno stalno zagotavljanje padavinskega dela vodnih virov, najpomembnejšega med vsemi. Danes in jutri bo toplotna obremenitev najhujša, zato ne bo odveč previdnost najbolj ogroženih skupin: starejših, bolnikov, otrok in nenazadnje tudi domačih živali.

Dvajseterica vročih podatkovnih nizov

Prav na zadnje ljudje vse prepogosto pozabimo ali gremo v drugo skrajnost in skrbimo zanje celo bolj, kot je to treba. Že v prispevku minulega tedna smo nakazali možnost za prihod vročinskega vala. Zdaj je tu, in to ne le pred vrati, saj vztraja že vse od minulega vikenda. Po nižinah v notranjosti Slovenije že vse od sobote, če ste pozabili - sredi preteklega tedna ni prilezla najvišja dnevna temperatura zraka v prestolnici niti čez dvajsetico! A pozabavajmo se še malo z vročinskimi številkami. V preglednici so predstavljene na 20 opazovalnih postajah do zdaj izmerjene najvišje dnevne temperature zraka dva metra nad tlemi in temperature lanskega avgustovskega vročinskega vala (vir: spletne strani ARSO), ki je potolkel tudi nekaj rekordov (rdeče številke v prvem stolpcu). Kot vidimo, se je prav na vseh zgodilo to v avgustu, po čemer bi lahko sklepali, da nas letos najhujše šele čaka. Pa vendarle, le eden od teh rekordov ni padel tistega res hudičevo vročega leta 2003, ko smo "gagali" na polno. Kakor koli že, uradno štiridesetico v tem tisočletju še čakamo in letošnje poletje je glede tega vsekakor dobro zastavilo.

Tistega daljnega 2003

Slovenski primat v najvišji izmerjeni temperaturi zraka ima še vedno Črnomelj, kjer so 5. julija 1950 ob 14. uri izmerili 40,6 stopinje Celzija, le desetinko manj pa lanskega avgusta v Metliki. Glede na meritve v bližnjem Karlovcu je ocenjena najvišja temperatura tega dne celo okoli 42 stopinj Celzija. Kar 13 od teh postaj je v že omenjenem letu 2003 preseglo znamko 35 stopinj Celzija, sicer pa so imeli tega leta v Vipavski dolini skoraj 80 vročih dni. Edino temperaturni rekord Vojskega ni bil dosežen tega leta, ampak avgusta 1992. Zdaj tudi veste, katere so naše "hot spot" pokrajine - Vipavska dolina in Bela krajina, ne smemo pa pozabiti tudi na Krško Brežiško polje, Prekmurje ter kraško zaledje nad našo Obalo. Ravno prav stran, da ni več pod vplivom osvežilnega morja, a še vedno na žgočem soncu. Zdaj vsaj veste, kje v prihodnjih dneh zagotovo ne boste našli temperaturne osvežitve. Tako, zdaj pa, prosim, zmanjšajte obrate, poiščite čim bolj senčno lego v okviru sončne uprave in možgane na "off" ter čivavo na stražo, kot nam že dolgo časa v vročih dneh pojejo zmelkoowci. V noči na nedeljo se z vstopom Sonca v ozvezdje Raka (po domače kresni dan; če boste zvečer prepozni, vas bo žena kresnila...) začne tudi astronomsko poletje, zato res ni več nobenih ovir za poletni odklop. Morda kar v bližnji gozd po magično praprotno seme in glede na napovedane najvišje temperature zraka lahko tudi goli po stari keltski navadi...