Direktor zganja vik in krik
"Z vodstvom Lesarske šole Maribor se je minister pogovarjal že leta 2007 in takrat dobil zagotovilo, da bodo na združitev pripravljeni v drugem krogu. Ta poteka zdaj, direktor pa še vedno raje zganja vik in krik," je včeraj vodstvo ošvrknil minister Žiga Turk. Skupaj z v. d. direktorjem direktorata za to področje Jurijem Šinkom sta dokazovala, da je res prav nasprotno od tistega, kar trdi direktor Aleš Hus.
Po njunih besedah združitev manjših sorodnih šol z večjimi - po načrtih naj bi se združilo kakšnih 20 šol oziroma organizacijskih enot - prinaša dijakom številne prednosti. Z denarjem, ki ga bo ministrstvo prihranilo s plačami za odvečne ravnatelje, knjižničarje, svetovalne in administrativne delavce, bodo še vedno razpolagale šole, ki bodo ta denar lahko porabile za izboljšanje pouka. Dijaki bodo še naprej hodili v iste programe na istih lokacijah, zaradi združitve pa naj bi imeli v prihodnje več možnosti, da se bodo lahko vpisali tudi v višjo šolo. Te namreč lahko ustanavljajo le večji šolski centri. Združevanje šol naj bi prispevalo tudi k temu, da bo lažje integrirati programe in jih tako posodobiti. Zidar in računalnikar imata, na primer, več skupnega, kot se zdi na prvi pogled, je menil minister Turk in opozoril na svojo izkušnjo: kot diplomirani gradbenik se lahko plodno ukvarja z računalništvom.
V večjih šolah bo tudi več možnosti za ohranitev potrebnih poklicev, za katere ni dovolj zanimanja in ki bodo sicer izumrli. Na kočevski šoli so se denimo za poklic mizarja letos prijavili le štirje kandidati, za gumarja in nekatere tekstilne poklice pa se v Sloveniji skorajda ni več mogoče izučiti in vendar industrija te poklice potrebuje. Manjšemu osipu pa bo v prid dejstvo, da se bodo dijaki v primeru, da jim ne bo šlo v zahtevnejšem programu, z manj stresa prepisali v lažjega, saj bo ta na isti šoli. Tako Turk kot Šink sta poudarila tudi večje možnosti združenih šol za uspešno kandidiranje na razpisih za evropska sredstva. "Sedem šolskih centrov se je pred časom združilo in tako pridobilo 7 milijonov evrov iz evropskih strukturnih skladov. ŠC Kranj je ta denar omogočil pet novih zaposlitev," je smotrnost združevanja ilustriral dr. Šink. Vodstvu Lesarske šole Maribor je oponesel tudi ugotovitve računskega sodišča. Program dela in finančni načrt za minulo leto so na šoli sprejeli šele 19. maja, prepozno torej, za letošnje leto pa še vedno niso poslali finančnega načrta. In vendar šola od ministrstva pričakuje še okoli 167.000 evrov."
Minister ni za uravnilovko pri učiteljskih plačah
Minister Turk se je včeraj odzval tudi na očitke sindikata Sviz, da bodo s prenovljenim pravilnikom o šolskem koledarju prizadeli starše in kršili dogovor. "Starši so lahko povsem mirni; določilo, po katerem se mora podaljšano bivanje končati do 15.45, nikakor ne pomeni, da bodo po tej uri šolska vrata zaprta," je poudaril in dodal, da si ne želi "dialoga s tistimi, ki za to nimajo nobene pravne podlage". Omenjeno določilo po razlagi ministra in državne sekretarke Mojce Škrinjar pomeni le to, da bodo na šolah morali podaljšano bivanje in interesne dejavnosti organizirati tako, da ne bodo potekale sočasno, kajti to je predrago. Ali kot je dejal minister Turk: "Ne želimo več plačevati dveh učiteljev, ki bi se hkrati ukvarjala z istimi otroki, če bi se lahko le eden." To pomeni, da bodo na šolah najprej organizirali podaljšano bivanje, nato interesne dejavnosti, ali obrnjeno. Simulacije naj bi kazale, da je to izvedljivo. Oba sta tudi zavrnila očitke, da to pomeni poseg v normative. "Sploh ne gre za normativ, saj je število otrok odvisno od prijav staršev," je dejala Škrinjarjeva, ki pa ne izključuje, da bo zaradi te spremembe "kakšen učitelj odveč". Glede polemike o plačah ravnateljev je minister poudaril, da se je vlada le seznanila z njimi. "Ni šlo za noben napad na ravnatelje, saj so te plače, tudi najvišje, popolnoma normalne." Minister je ob tem poudaril, da v nasprotju s sindikati sam ni za uravnilovko. Tisti, ki veliko in dobro delajo, bi morali po njegovem zaslužiti več. Tudi zahtevano upokojevanje profesorjev ni napad na univerzo. Pogodbo bodo morali v vseh javnih zavodih razvezati vsem, ki bodo izpolnili pogoje, to pa ne pomeni, da jih nato ne bodo smeli spet zaposliti, je pojasnjeval Turk. Tiste pač, ki jih bodo res potrebovali. "Na univerzi so tudi taki, za katere je prav, da se upokojijo in prepustijo prostor mladim," je še pribil.
