Rektor Univerze v Ljubljani dr. Stanislav Pejovnik je med protestom povedal, da si bo prizadeval, da bi ljubljanska univerza ustanovila sklad za pomoč tujim študentom, denarna sredstva pa naj bi prispevali privatni donatorji. Pejovnikova obljuba se je izpolnila, tako da so tuji študenti do 10. junija lahko kandidirali za 500 evrov enkratne pomoči. Večino sredstev so zbrali zaposleni na univerzi in študenti, nekaj denarja pa so prispevala tudi podjetja Revoz, Krka in BTC. Skupni znesek zbranih sredstev znaša 15 tisoč evrov, kar pa je desetkrat manjša vsota od nadejanih 150 tisoč evrov, o katerih se je govorilo 17. januarja.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je sporočilo, da je pooblaščeni minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Igor Lukšič sredi januarja sklical sestanek z vsemi rektorji in predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), saj takratno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) ni imelo potrebnih sredstev za pomoč rednim tujim študentom, ki so sredi študija v Sloveniji ostali brez štipendij. Dogovorjeno je bilo, da univerze skušajo pridobiti sredstva z donatorskimi sredstvi slovenskih podjetij, MDDSZ pa da prouči možnost zagotovitve sredstev prek javnega razpisa Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije za obdobje 9 mesecev ter da se do izteka tekočega študijskega leta poišče možnost za trajno štipendiranje tujih študentov. Kot že rečeno, so v Ljubljani zbrali 15 tisoč od 150 tisoč evrov želenih sredstev za pomoč. Nič bolje pa ne kaže niti internacionalizaciji študija v Sloveniji, ki si jo slovenske univerze že nekaj časa želijo.

MDDSZ ne namerava ustanoviti sklada za internacionalizacijo univerz

Rektorska konferenca je marca MIZKŠ in MDDSZ pozvala naj ustanovita poseben sklad za internacionalizacijo univerz, v okviru katerega bi se reševale težave teh študentov. MIZKŠ v okviru svojih pristojnosti in omejenih proračunskih sredstev tega ni moglo storiti, so pojasnili na ministrstvu in oddali, da štipendijska politika ni v njihovi pristojnosti.

Pri MDDSZ so povedali, da so o skladu za internacionalizacijo univerz razmišljali, a menijo, da potrebe po tem ni, saj je Slovenija leta 2006 ustanovila Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, ki je leta 2011 v okviru programa Izobraževanje in znanstveno sodelovanje tujih državljanov v Sloveniji objavil šest razpisov za tuje študente in dijake v skupni vrednosti 1.670.000 evrov.

Namen programa Izobraževanje in znanstveno sodelovanje tujih državljanov v Sloveniji je pritegniti odlične dijake in študente iz tujine, omogoča pa tudi pridobitev tujih strokovnjakov na deficitarnih področjih kot so tehnika, naravoslovje ali medicina ter njihovo vključitev v pedagoške ali raziskovalne procese. Dodatnih programov, ki bi bili namenjeni študentom, ki so zaradi spremembe zakonodaje sredi študija v Sloveniji izgubili štipendije, pa ne načrtujejo zaradi zaostrene finančne situacije v zvezi z razpoložljivimi javnimi sredstvi.

MDDSZ: Tuji študenti upravičeni do študentskega dela

V Sloveniji je bilo v študijskem letu 2010/2011 do državne štipendije sicer upravičenih 383 tujih študentov iz 15 držav, do Zoisove štipendije pa 28 tujih študentov iz 10 držav. V študijskem letu 2011/2012 je prvič za državno štipendijo zaprosilo 280 tujih študentov, Zoisova pa je bila dodeljena 12 novim tujim študentom.

Slovenija ima poleg tega s tremi državami sklenjen protokol na področju izobraževanja (Hrvaška, Makedonija in Črna Gora), kar pomeni, da se študenti teh držav v Sloveniji izobražujejo pod istimi pogoji kot slovenski državljani in ne rabijo plačevati šolnin. Med prejemniki državne štipendije je bilo v šolskem letu 2010/11 224 študentov iz teh držav, MDDSZ pa pravi, da je v letu 2010/11 samo za državne in Zoisove štipendije za tuje državljane namenila 2.523.535 evrov. Poleg tega so vsi tuji študenti s statusom v Sloveniji upravičeni do subvencionirane študentske prehrane in študentskega dela, ki pa je medtem že postalo obremenjeno s 25 odstotki koncesijskih dajatev.