Ko je gospodarska kriza izbruhnila leta 2010, je imela Grčija 300 milijard evrov dolga, prevladovali pa so privatni upniki, zaradi česar je dolg urejala grška zakonodaja. Profesor ekonomije na Univerzi v Londonu Costas Lapavitsas je v današnjem komentarju za Guardian zapisal, da bi bil bankrot sicer boleča, a precej preprosta metoda, da bi državo postavili nazaj na svoje noge. EU pa se je odločila za drago reševanje države s posojili in vzpostavitvijo hudih varčevalnih ukrepov, kar je pripeljalo do najhujše depresije v grški zgodovini.

Lapavitsas piše, da je grški dolg do leta 2012 posledično narasel na 370 milijard evrov, delež privatnih upnikov pa je predstavljalo le še 200 milijard evrov. EU naj bi z reševalnimi ukrepi v dveh letih Grčiji naložila ogromen uradni dolg. Velik delež tega dolga je bil uporabljen za poravnavo starih dolgov, ker je privatnim upnikom omogočilo izhod brez izgub.

Marčevsko prestrukturiranje dolga pa je omogočilo izhod še ostalim privatnim upnikom z minimalnimi izgubami. Upniki so predali obstoječe slabe obveznice in v zameno dobile nove, z manjšo vrednostjo ter zajetno količino denarja. Tuje banke s prestrukturiranjem dolga tako niso doživele večjih udarcev, ker so že pred tem odpisale velike količine grških obveznic, velike izgube pa so čakale grške banke, a je država obljubila, da si bo sposodila 50 milijard evrov v namen dokapitalizacije. Največjo škodo so po Lapavitsasovih besedah doživeli pokojninski skladi in mali lastniki obveznic, predvsem v Grčiji, kjer so bile takšne izgube uničujoče.

Grčija bo v letu 2012 zaradi dodatnega sposojanja, ki je potrebno za izvedbo načrta, dolg zmanjšala zgolj za 10 odstotkov, večinoma pa bo šlo za uradni dolg, ki ne bo več podvržen grški zakonodaji. Več kot 40 milijard evrov dolga namreč pripada IMF-u, ki ima prioriteto med upniki.

EU je s svojim načrtom problem med državo in privatnimi upniki uspešno spremenil v meddržavni problem in problem bilateralnih organizacij, kar pomeni, da zna priti do hudih razdorov med Grčijo in EU ter IMF-om, če bodo potrebni novi ukrepi za prestrukturiranje grškega dolga. Lapavitsas Irski in Portugalski zato svetuje, naj se izogibata zamenjavi privatnega dolga za uradnega po vzoru Grčije, za katero meni, da bo v obdobju leta 2012 in 2013 doživela pravi pekel, ko bo vlada izvajala občutne reze na področju investicij in potrošnje. Prepričan je, da je ekonomska in družbena prihodnost Grčije katastrofalna.